Petek, 18 oktober 2019
Iskanje

»Toda, za kar sem umrl, bilo je premalo umreti«

15. apr. 2010 | 16:50
Dark Theme

Kako misliti partizansko umetnost? je obsežna monografija, ki jo je umetnostni zgodovinar, pesnik in prevajalec Miklavž Komelj posvetil umetnosti Narodnoosvobodilnega boja. V prvi vrsti literaturi in poeziji, ki je nastajala v gozdovih, ko je bilo treba »čisto drugače zapeti« ...
Knjigo, ki jo je izdala ljubljanska založba cf, so v sredo predstavili v Narodnem domu na pobudo Slovenskega kluba. Ali natančneje: predstavil jo je njen avtor, ki je prisotnim postregel s predavanjem o vlogi in funkciji partizanske literature. Urednica Zoja Skušek je uvodoma pojasnila, da je Komelj pisal knjigo z navdušenjem, ki ga pri njegovih kolegih ni vajena; slednje je prišlo na dan tudi med torkovim predavanjem. Kultura, ki je nastajala v partizanih, je po njegovem mnenju posrečen spoj umetnosti in osvobodilnega gibanja. Umetnost je v NOB doživela izrazito revolucionaren premik, saj je sodelovala pri graditvi nove revolucionarne subjektivnosti: partizanski umetniki so bili prepričani, da umetnost ni domena kulturniških elit, temveč najširših množic, zato so spodbujali njihov razvoj. Umetnost je slonela na principu enakosti in reinterpretaciji tradicije, v prepričanju, da bo »poslednji boj« zmagovit. Tisti boj, ki je na podlagi programa Osvobodilne fronte predvideval tudi preoblikovanje slovenskega narodnega značaja in posledično tudi kulture.
Komelj je v knjigi zbral tudi zanimive anekdote. Na primer tisto, v kateri je Kardelj trdil, da je postal komunist zaradi poezij Srečka Kosovela; izsledke debate, če je tihožitje malomeščansko ali revolucionarno; poezijo I primi, ki jo je partizan Romano De Mejo objavil v glasilu italijanskih enot v slovenski narodnoosvobodilni vojski (kar kaže na internacionalistično dimenzijo slovenskega NOB).
A tudi prvotno verzijo slovite Kajuhove pesmi Materi padlega partizana. Njena zaključna verza sta se namreč glasila tako: lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bilo je premalo umreti (in ne: toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti).

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Menite, da bi v slovenskem parlamentu moral sedeti predstavnik zamejskih Slovencev?

17. okt. 2019 | 16:45
Da, izvolijo pa naj ga le zamejski Slovenci, ki imajo slovensko državljanstvo
Da, volilno pravico pa naj dobijo vsi zamejski Slovenci, ki na konzulatih ali veleposlaništvih izjavijo, da pripadajo slovenskemu narodu
Lepo bi bilo, a je predlog neizvedljiv
Ne, ker je prav, da so poslanci samo slovenski državljani, ki v Sloveniji plačujejo davke
Me ne zanima
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo