Za kulturo zaupanja

Za odpravo kulture strahu in gradnjo kulture zaupanja. Za politiko dialoga. Za pošteno informiranje, izobraževanje, kulturo v vseh njenih niansah, umetnost, gojenje lepega in koristnega ... za vse, kar predstavlja neprecenljivo vlaganje v gradnjo in utrjevanje razgledane, strpne in solidarne družbe.
Nagovor politika Igorja Gabrovca na petkovi proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku je izzvenel kot poziv k sooblikovanju prijazne družbe, ki naj premaga strah pred drugim in drugačnim, in gradi na kulturi zaupanja. V veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma je citiral Cankarjevo tržaško predavanje Očiščenje in pomlajenje, ki je (s pomenljivim dodatkom vprašaja) dalo naslov letošnji proslavi. »Cankar je, v nasprotju s svojo sicer prevladujočo pesimistično literarno tendenco, ravno v tem govoru, ki ga lahko imamo za politični testament, slehernemu Slovencu in slovenskemu narodu nasploh pokazal neko novo zagnanost, željo po spravi, po novem začetku, po očiščenju namreč in predvsem pomlajenju slovenskega naroda, ki se je leta 1918 dvigoval iz ruševin prve svetovne vojne.« Spomnil je na Srečka Kosovela, čigar ideal je bil evropski človek, ki bi ljubil vse ljudi in v tej ljubezni delal. Mladim za zgled pokazal Stephana Hessla, ki nas poziva k uporu in opuščanju brezbrižnosti. Vsem nam pa zaželel, da bi skupaj gradili kulturo zaupanja - tako v naši skupnosti kot v odnosu do tu živečih narodov - »z eno samo in osnovno predpostavko: da nam je priznano dostojanstvo slovenske besede, v zasebnem in javnem življenju, v šolstvu, v medijih, v javnih institucijah«.