Always Ascending

Škotska indie pop skupina Franz Ferdinand se po petih letih vrača na svetovno glasbeno sceno. Pred dvema tednoma je končno zagledala luč nova plošča Always Ascending.
Dolgo smo čakali na njihov nov album. Prejšnji – Right Thoughts, Right Words, Right Action – je namreč izšel daljnega leta 2013, nato pa so se fantje odločili za krajšo pavzo. Dve leti kasneje je bend začel sodelovati z ameriško glam rock skupino The Sparks, s katero je nato izdal plošček FFS (Franz Ferdinand & Sparks). Leta 2016 je Franz Ferdinand zapustil ustanovitelj, kitarist in pianist Nick McCarthy, da bi se na tak način lahko bolj posvetil družini. Na njegovo mesto sta stopila kitarist Dino Bardot in pianist ter glasbeni producent Julian Corrie. Bend sestavljajo poleg njiju še pevec in kitarist Alex Kapranos, basist Bob Hardy ter bobnar Paul Thomson.
Na novem ploščku Always Ascending pride tako do izraza odločilen glasbeni doprinos dveh novih članov. Corrie se je v prejšnjih letih veliko ubadal z elektronsko glasbo in to se pozna v marsikaterem komadu novega albuma. Always Ascending sestavlja deset skladb, traja pa skoraj 40 minut. Fantom je tudi tokrat priskočila na pomoč angleška neodvisna glasbena založba Domino Records. Prva na vrsti je pesem, ki daje plošči naslov. Always Ascending je tudi prvi single novega albuma, izšel je že oktobra lani. Gre za tipičen Franz Ferdinand komad, poskočen, tu pa tam spominja na glasbo ameriških kolegov The Strokes. Sledi tretji single Lazy Boy, ki je podoben prvi pesmi, čeprav so kitare tokrat bolj v ospredju. V pesmi Paper Cages pride na dan Corrie s svojimi klaviaturami, The Academy Award pa je prijetna in bolj umirjena balada. Lois Lane ima kar nekaj elektronskih efektov, refren naslednje Huck and Jim pa spominja na Američane Weezer. Novost novega albuma je v bistvu večja prisotnost klaviatur in elektronskih efektov, drugi single Feel the Love Go pa je eden izmed boljših končnih rezultatov!

Always Ascending
Franz Ferdinand
Indie pop, dance rock
Domino Records, 2018
Ocena: ★★★★★★★☆☆☆