Ni razlik med matico in zamejstvom

Odprtje razstave Tržaške Slovenke v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in predstavitev zbornika Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem je v Ljubljani spremljala zanimiva izmenjava mnenj o vlogi žensk v slovenski književnosti ter o odnosih Slovenije s t.i. zamejstvom. Književnik in literarni zgodovinar Denis Poniž ne vidi nobenih razlik med t.i. matično, zamejsko in zdomsko literarno ustvarjanje, polnopravna slovenska pisateljica je po njegovem tudi Koroška Slovenka Maja Haderlap, čeprav v glavnem piše v nemščini. Da s priznavanjem vloge žensk v slovenski književnosti še vedno nekaj ni v redu, je Poniž kot primer navedel poročanje slovenskega medija, ki je nedavno umrlo tržaško književnico Ireno Žerjal predstavil najprej kot nekdanjo ženo Jožeta Pučnika in šele nato kot pesnico in pisateljico. Bogomila Kravos je predstavila lik pokojne Lelje Rehar Sancin in izpostavila njen velik doprinos pri uveljavitvi slovenščine v tržaškem in širšem okolju, medtem ko je Vilma Purič orisala lik Irene Žerjal. O zborniku je spregovorila njegova urednica Marija Pirjevec, medtem ko sta srečanje uvedli Ksenija Majovski za NŠK in ZSKD ter Nadja Roncelli za založbo Mladika.