Adriana ima dvanajst let in vsakič, ko jo kdo vpraša, kako ji je ime, odgovori: Andrea. Že kot otrok se počuti bolj fantek kot deklica in v najstniškem obdobju to čutenje še bolj opredeli.
Emanuele Crialese, eden izmed petih italijanskih režiserjev, ki se je prejšnji teden na beneški Mostri potegoval za zlatega leva, je na Lidu predstavil svoj najbolj osebni film, v katerem ob opisu družinskih dinamik prvič odkrito spregovori o svoji spremembi spola. Tudi režiser, tako kot Adriana v filmu, se je namreč rodil dekle in s časom odločil, da spremeni spol. Sicer je Crialesejev film tudi zgodba o dobrostoječi petčlanski družini, v Rimu, na začetku sedemdesetih let. V lepem stanovanju sredi mestnega predela, ki ga šele gradijo, živijo trije otroci s starši, katerih ljubezen se je že zdavnaj končala. Felice in Clara pa kljub vsemu ostaneta pod isto streho, ker so bile razveze v tistih letih prava redkost in predvsem Feliceju je bilo do tega, da se na zunaj kaže kot dober oče in pazljiv mož.
Mama Clara, kot jo opisuje režiser, pa je lepa, svobodna in zelo posebna ženska, ki vsa svoja čustva namenja otrokom. Pooseblja jo Penelope Cruz, ki nastopa v italijanščini z razpoznavnim španskim naglasom, a kljub velikemu igralskemu in tokrat tudi plesnemu talentu ne uspe rešiti Crialesejevega filma. Režiser se namreč ves čas vrti okrog zgodbe, a mu ne uspe, da bi se ji približal do take mere, da bi pri tem prepričal tudi gledalca. Vse ostaja zelo površinsko in kljub dobri igralski zasedbi, dobro izbrani glasbi, dobro preštudiranim koreografijam in ritmu, ki seveda pri gledalcu izzovejo celo vrsto spominov, Emanuele Crialese s svojim L’immensità ne prepriča.
L’immensità
Italija, 2022
Režija: Emanuele Crialese
Igrajo: Penelope Cruz, Vincenzo Amato, Luana Giuliani, Valentina Cenni
Ocena: ★★, 1/2