Cecovini in njegov protislovni odnos do Slovencev

Župan Trsta, ki je bil nenaklonjen Slovencem, vodilni prostozidar in človek, ki se je na stara leta približal slovenski kulturi. Manlio Cecovini (1914- 2010) je bil vse to in morda še kaj več, sicer vodilna politična osebnost v letih tržaškega odklona Osimskih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo ter posledičnega rojstva Liste za Trst (LpT).

O njem se je veliko govorilo in razpravljalo, o Cecoviniju pa skoraj ni strokovne literature, ki bi njegovo razvejano dejavnost (bil je tudi odvetnik in pisatelj) uvrstilo v zgodovinski okvir tržaškega povojnega časa in prelomnega Osima.

Ta manko sedaj zapolnjuje zbornik o posvetu »Iz Trsta v Evropo: Manlio Cecovini politik, framason, pisatelj«, ki ga je lansko poletje priredil tržaški študijski center Scipio Slataper. Uredil ga je zgodovinar Luca G. Manenti, ki je napisal tudi uvod v knjigo (založba Rubettino) ter začetni prispevek v njej o LpT in framasonski loži in o Cecoviniju med politiko in prostozidarstvom. Na posvetu sta sodelovala tudi tržaška Slovenca Ravel Kodrič in Jadranka Cergol. Prvi s poročilom o zatonu t.i. kratkega stoletje v Cecovinijevi politični misli ter o preporodu prostozidarstva v nekdanjih državah SFRJ, Jadranka Cergol pa je poglobila odnose med Cecovinijem in slovenskim tržaškim pisateljem Alojzom Rebulo.