Črno-beli dnevnik Inge Morath

»Fotografiranje je bistvu zasebna zadeva, je iskanje notranje resnice.« Tako je zapisala Inge Morath (1923–2002), avstrijska fotografinja slovenskih korenin, sicer pa svetovljanka in prva članica znamenite fotografske agencije Magnum. V njenih fotografijah neizpodbitne umetniške vrednosti se tako zrcali tudi njena življenjska zgodba. Kot črno-bele strani osebnega dnevnika, v katerih nam Inge pripoveduje o Marilyn Monroe in Josephu Rothu, o potovanjih po patriarhalnem Iranu iz srede 50. let, o srečanjih z disidenti v Sovjetski zvezi, kamor se je leta 1965 odpravila v spremstvu moža Arthurja Millerja, slavnega dramatika in takratnega predsednika Mednarodnega Pen kluba. Pa tudi o iskanju slovenskih korenin, katerim je posvetila svoje zadnje fotografije.

Inge Morath. La vita. La fotografia. (Življenje. Fotografija) je naslov razstave, ki je do 9. junija na ogled v muzeju Casa dei Carraresi v Trevisu. Prireditelji jo oglašujejo kot prvo tako obsežno retrospektivo njenih fotografij v Italiji: na ogled je okrog 150 posnetkov, od prvih fotografij z začetka 50. let do njenih sodelovanj s prestižnimi revijami (LIFE, Vogue), od reportaž z različnih koncev sveta do portretov slavnih umetnikov. Posebno intimno noto pa dajejo razstavi posnetki fotografov, ki so Inge Marath ujeli v svoje objektive. Med njimi je tudi slovenski fotograf Stojan Kerbler, ki je s kolego Brankom Lenartom leta 2001 spremljal Inge Marath na njenem potovanju ob avstrijsko-slovenski meji. Fotografinja je med drugim obiskala Slovenj Gradec, od koder je izvirala družina njene mame, Maribor, se fotografirala ob kurentih ... Nekaj mesecev kasneje se je izkazalo, da so to med zadnjimi fotografijami Inge Marath, saj se je januarja 2002 za vedno poslovila od tega sveta.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.