Enrico Rava: Nisem džezovski taliban

Letošnji festival Jazz & Wine of Peace bo danes dočakal enega od vrhuncev. V občinskem gledališču v Krminu bo ob 21.30 nastopil italijanski trobentač Enrico Rava s svojim najnovejšim kvintetom Fearless Five. Neustrašnih pet bi lahko prevedli. Štirje so mladi italijanski glasbeniki, peti, Rava, jih je avgusta dopolnil 84, in je, po tistem, kar je preživel, med vsemi še najbolj neustrašen.

Rava je živa legenda italijanskega džeza. Svetovno najbolj znan italijanski džezist. Od leta 1956 dalje je prebredel vse, kar je bilo v skoraj sedmih desetletjih mogoče prebresti na svetovni džezovski sceni.

Maestro Rava, rodili ste se v Trstu, a ste ga kmalu zapustili. Zakaj

Zapustil sem ga, ko sem bil star tri leta. V Trstu sem se rodil po golem naključju. Moja družina se je preselila nekaj let prej iz Piemonta v Trst. Moj oče je delal na meji. Kmalu po začetku vojne smo se izselili. Najprej v Kampanjo, po vojni pa nazaj v Piemont, v Turin, mesto mojih staršev.

Kako ste postali trobentač

Iz strasti do glasbe. Predvsem džeza.

Prebredli ste skoraj sedem desetletij džeza. Kako se je ta glasba v tako dolgem obdobju spremenila?

Džez je star 120 let. V tem obdobju se je toliko spremenil, da je postal nekaj, kar je sedaj zelo težko poistovetiti. Džez ima nešteto obrazov, več zvrsti: dixieland, swing, be bop, cool jazz, fusion, jazz rock, hard bop, free jazz, sedaj tudi elektroniko.

Ste se vi preizkusili v elektroniki?

Seveda. Pred leti sem sodeloval z gurujem elektronike, Matthewom Herbertom. Skupaj sva koncertirala. Zelo mi je bilo všeč. Pri elektronski glasbi se soočamo ne samo s fraziranjem, temveč z zvoki, ki jih prej v življenju še nisem slišal. To je zelo zanimivo, zelo stimulativno, zelo lepo. Naj bo jasno: meni ugaja glasba. Nisem džezovski taliban. Všeč mi je lepa glasba. Obožujem brazilsko glasbo, obožujem tango, klasično glasbo. V glasbi obstaja zame le ena razlika, tista med lepo, dobro, glasbo in grdo glasbo. Jaz igram džez, ker sem se pač glasbeno rodil z džezom in znam igrati le džez, a, ponavljam, ugaja mi vsa glasba. Tista dobra, seveda.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.