Kaj je pomenilo odraščati v času izbrisa

»Tina Perić se je med otroki izbrisanih opogumila prva in napisala spomenik odraščanju v času izbrisa. Bralci smo ji lahko za njen pogum hvaležni.« Tako Goran Vojnović zaključuje svojo spremno besedo k romanu Tine Perić Ćrtice (Založba Goga, 2024). Naslovil jo je Bolečina amputiranega življenja. In iz tega pripovednega dela, sicer napisanega v humornem, včasih kar ležernem tonu veje globoka bolečina.

Za svoj romaneskni prvenec je Tina Perić na 40. Slovenskem knjižnem sejmu novembra 2024 prejela nagrado za najboljši prvenec leta, uvrščena pa je v ožji izbor petih nominirancev za letošnjo nagrado kresnik.

Več kot 25.000 prebivalcem odvzeli osnovne pravice

Ćrtice iz naslova so tiste, ki se pojavljajo na »neslovenskih« priimkih oziroma so manjkajoči del strešic, ki določajo »slovenskost« priimkov. Po osamosvojitvi, leta 1992, je tedanja slovenska vlada, točneje notranje ministrstvo, z birokratsko avtoritativno potezo več kot petindvajset tisoč prebivalcem Slovenije odvzela pravico do stalnega prebivališča, brez stalnega prebivališča ni stalne zaposlitve, ni zdravstvenega zavarovanja, ni osebnih dokumentov, ni normalnega življenja ...

Z neposredno prizadetimi, ki so se večinoma v Slovenijo preselili iz bivših držav jugoslovanske federacije, so trpele, so bile potisnjene na družbeno obrobje tudi njihove družine. O tem kot mala, nato odraščajoča in na koncu odrasla v prvi osebi pripoveduje Mia Batić, v kateri si lahko zamišljamo Tino Perić.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku