Prijava
Na novo ustanovljeno slovensko gledališče v Trstu je 2. decembra 1945 uprizorilo kar tri igre, med njimi Desetega brata (FOTOTEKA NŠK)
Dark Theme
Decembra 1945 je v Trstu spet zaživelo slovensko gledališče. Vse do decembra 1964, ko so v Ulici Petronio odprli Kulturni dom, je to bilo brez svoje dvorane. V tem času je začel z njim sodelovati tudi igralec in režiser Adrijan Rustja, ki je v včerajšnji izdaji Primorskega dnevnika z bralkami in bralci delil spomine na dogajanje pred osemdesetimi leti.
»Prvega maja 1945 je Trst slavil zmago. Partizanske enote so zasegle vse administrativne položaje. Upravljanje mesta je trajalo 40 dni. 12. junija 1945 je prevzela upravljanje tržaškega ozemlja Zavezniška vojaška uprava (ZVU). Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (PNOO) je po ukazu zaveznikov moral izprazniti zasedena javna poslopja v središču mesta in svoje urade strpati v stavbo v Ulici Carducci 6. V isti palači so našli zatočišče tudi igralci in igralke, ki so obnovili gledališko tradicijo v Trstu,« je med drugim zapisal. Nastalo je Slovensko narodno gledališče za Trst in Slovensko primorje, predhodnik Slovenskega stalnega gledališča.
Izredno plodna leta
V veliki dvorani v Ulici Carducci, ki je služila raznoraznim namenom, celo jedilnici, so gledališčniki pod vodstvom Ferda Deleka, ki je bil imenovan za prvega upravnika, naštudirali tri igre. Vprašanje je bilo, kje te igre uprizoriti. Angažirali so se trije igralci: Modest Sancin, Just Košuta in Danilo Turk - Joco. Dnevno so trkali na vrata predstavnikov ZVU, pisali spomenice in proteste. Nekaj dni pred 2. decembrom jim je ameriški major Clair Ershine dovolil uporabo dvorane v gledališču Fenice.
V nedeljo, 2.decembra, je SNG za Trst in Slovensko primorje uprizorilo ob 15. uri otvoritveno predstavo, Cankarjevo Jernejevo pravico (6 ponovitev).Ob 20.uri Jurčičevo igro Deseti brat (25 ponovitev). V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.uri pa Nicodemijevo komedijo Scampolo (3 ponovitve). Vse tri premiere je režiral Ferdo Delak. Ansambel je tisti čas naštudiral še tri igre : 7. decembra 1945 ob 20. uri so v gledališču Pristaniških delavcev uprizorili povest Vitomila Zupana Andante patetico (12 ponovitev). V soboto, 8. decembra, so ob 20. uri uprizorili Alda Benedettija komedijo Rdeče rože (10 ponovitev). Igro je režiral Modest Sancin, sceno je podpisal Jože Cesar. V nedeljo, 9. decembra, so ob 20. uri prav tako v gledališču Pristaniških delavcev uprizorili komedijo Cvetka Golarja Vdova Rošlinka (31 ponovitev). Režijo in sceno je podpisal Valo Bratina. Vse od 27. septembra 1945 si je Uprava gledališča prizadevala, kje bi našla na razpolago primerno gledališko dvorano, je še zabeležil Rustja.
Po prvem začasnem domu v Ulici Carducci je gledališče dolga leta domovalo pri Sv. Vidu.
Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku
