Ko je Alma Karlin živela v Trstu

Natanko 100 let bo 24. novembra minilo, odkar se je mladi Kolumb odpravil na pot okoli sveta. Tako je samo sebe imenovala Alma Maximiliana Karlin (1889–1950), ki se je tistega mrzlega novembrskega dne z vlakom odpeljala v svet. »Nekaj v meni me sili, in ne bom mogla najti miru prej, dokler se ne uklonim tej sili«, je 30-letna Celjanka odgovorila svoji ostareli materi, ki se ni in ni hotela sprijazniti z odhodom, saj ni razumela hčerkinega notranjega klica po odkrivanju sveta. Grenkost slovesa so čutili vsi trije – tako mati in hči, ki sta vse življenje iskali stik, kot tudi pes Maukerl, ki jo je po pasje tolažil, ne da bi se zavedal pomembnosti slovesa. Alma se je takrat za vedno poslovila od svoje mame.

Ko se je Alma s popotnim kovčkom in pisalnim strojem Erika odločno povzpela na vlak v Celju, je imela en sam cilj: Japonska. Proti jutru, ko je dan pridobival na prvih obrisih, je vlak počasi sopihal od Opčin proti Trstu. »Morje je bilo srebrno sivo in polno srebrno sivih jader. Stala sem na pragu zmagoslavne prihodnosti odkritelja in ohranila mirno kri,« se glasi zapis prvih pogledov na Tržaški zaliv.

Dnevi v Trstu so minevali in mlade popotnice se je začel polaščati strah, da bo ostala v Evropi. »Stala sem spodaj na plaži, zrla v belo-modro vodo, v galebe, ki so krožili nad njo, v rdeče ožarjeno kraško skalovje v sončnem zahodu, v globoko rdeče poznojesensko listje v zavetrnih kotih ter poskušala krepiti upadajoči pogum,« je zapisala na začetku potopisa Samotno potovanje v daljne dežele: tragedija ženske. Stanovala je pri dveh ostarelih tetah in mrzlično iskala povezave do Japonske. Končno se ji je ponudila priložnost, da bi jo prazna ladja, ki se je vračala v deželo vzhajajočega sonca, vzela s sabo. Njeno navdušenje je bilo nepopisno, vendar je kaj hitro uplahnilo, ko je teta pri večerji pripomnila: »Čim boš zapustila Trst, ne bom več jedla rib. Ker nočem postati ljudožerka. Čim boš enkrat sama na Scotland Maruju, te bodo Japonci zlorabili in te nato vrgli v morje. S tvojimi ostanki se bodo gostile razne ribe in ...«. To je bilo za Almo dovolj, da je preklicala direktno pot do Japonske, čeprav je namera ostala. Japonsko bo dosegla preko zahodne in ne preko vzhodne poti.

Več izpod peresa Marka Gavriloskega v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.