Marija Antoaneta povezala mater in hčer

Naslov: Making Marie Antoinette - Režija: Eleanor Coppola in Sofia Coppola - Igra: Diana Lane - Dokumentarni film

Ko je Sofia Coppola pred dvajsetimi leti snemala film o razkošnem in burnem življenju habsburške nadvojvodinje in kasnejše zadnje kraljice Francije in Navare, Mariji Antoaneti, je njenemu delu sledila mama Eleanor Coppola. Soproga Francisa Forda Coppole, tudi sama dokumentaristka in režiserka, je leta 2005 v prvi osebi opazovala hčerkino delo in posnela več kot 80 ur filmskega traku o zakulisju priprav in nastanku celovečerca Marie Antoinette, ki pripoveduje o svetlih, predvsem pa temnih plateh nesrečne in ne ravno najbolj priljubljene kraljice.

Eleanor Coppola, ki je bila takrat stara devetinšestdeset let, je s kamero na primer ovekovečila tudi zgodovinski trenutek, ko so čudovito versajsko palačo prvič v celoti odprli filmski produkciji. V Versaillesu, znotraj prostorov in soban mogočnega dvorca, so namreč pred in po tem posneli mnoge filme, a nikoli ni bilo nikomur omogočeno, da bi se s kamero podal do spalnice in znamenite dvorane ogledal, v kateri je Sofia Coppola posnela prizore poročnega plesa dotedanje avstrijske nadvojvodinje in francoskega prestolonaslednika.

Neodvisna ameriška produkcija, ki je v Versaillesu, kot je tudi razvidno iz filma, preživela petnajst ponedeljkov, saj so film snemali več mesecev samo na dan, ko je dvorec zaprt, je doživela izjemen uspeh in celo oskarjevo nagrado za najlepše kostume.

Dokumentarec Making Marie Antoinette, predstavljen te dni na rimskem festivalu in od danes v italijanskih kinih, pripoveduje o realizaciji filma, a tudi o odnosu med mamo in hčerko, ki ju je v življenju družila ljubezen in navdušenje za filmsko umetnost.

Eleanor Coppola je umrla pred dvema letoma, zato je njeno dokumentarno delo, ob dvajseti obletnici nastanka celovečerca, zaključila prav hčerka Sofia. Igralka Diane Lane pooseblja mamo Eleanor, ki je tako v dokumentarcu spet zaživela.

Kot je povedala sama Sofia, se je dela lotila z veliko ljubeznijo a tudi s strahom, saj je vzela v roke material in hkrati idejo in vizijo pokojne matere. To pa ji je pravzaprav omogočilo, da je kljub odsotnosti imela vtis, da je mama spet z njo.