Luč, poezija, utopija

Luč, poezija, utopija. To so osrednji elementi, ki že več kot pol stoletja vodijo delo, ideje in prepričanja Renza Piana. V želji, da bi, kot pripoveduje tudi v dokumentarnem filmu, s pomočjo lepote osvetlil svet in tudi ljudi spodbudil k gojenju lepote. Ker je to po njegovem mnenju edini način, s katerim se človeštvo lahko zoperstavi hudobiji in nasilju.

V sklopu poletne sezone tržaškega kina Ariston bo danes ob 18.30 in 21. uri zaživel dokumentarec znanega španskega režiserja Carlosa Saure, ki se je pred devetimi leti posvetil zgodbi, s katero je skušal ujeti dušo in pogled enega najvidnejših svetovnih arhitektov - Renza Piana. Gradbenika, a tudi umetnika, ki se je v svoji karieri podpisal pod nekatere med najodmevnejšimi stavbami in načrti po vsem svetu, med katerimi gre prav gotovo omeniti znameniti na novo zgrajeni Potsdamer Platz v Berlinu in Center Pompidou v Parizu; idejo za pariški Beaubourg je Piano položil na papir s prijateljem in kolegom Richardom Rogersom leta 1971, le nekaj let po pariški pomladi, in debele barvane cevi velikega kulturnega središča sredi francoske prestolnice še danes ponazarjajo revolucionarna prepričanja tistega obdobja.

Dokumentarec Carlosa Saure, katerega protagonist je prav arhitekt iz Genove, skuša poglobiti Pianovo vizijo življenja, ki je seveda nedeljivo povezana tudi z njegovim odnosom do dela in umetnosti, predvsem pa do načrtovanja. Zato ne preseneča, da je povod za film dalo eno njegovih zadnjih del, Center Botin, ki so ga odprli pred dvema letoma v Santanderju, prestolnici španske dežele Kantabrije, pokrajini bujnega rastja, osupljivih klifov in edinstvene svetlobe. Arhitekt, ki ga je prav v letih snemanja filma predsednik Napolitano imenoval za dosmrtnega senatorja, je v Santanderju realiziral Center Botin, ki je hkrati tudi spodbuda k revitalizaciji degradiranega območja.

Renzo Piano: l’Architetto della luce

Španija 2018

Režija: Carlos Saura

Dokumentarni film

Ocena: ★★★★