Minilo je kakih deset let, odkar smo v dvorani Zavoda združenega sveta v Devinu poslušali Aleša Lavrenčiča, ki je na mojstrskem tečaju pod vodstvom odličnega mojstra Stefana Milenkovića igral Ravelovo Tzigane: medtem je doberdobski violinist nenehno dvigal svoj nivo, študiral v Vidmu, Trstu in Münchnu, z odliko zaključil svoje šolanje ter nastopil prvo službo v orkestru veronske Arene. Nato je zmagal na mednarodnem natečaju za vodjo drugih violin, ki ga je razpisalo tržaško operno gledališče Verdi, kjer zdaj z velikim zadoščenjem krije pomembno funkcijo. Ob tem je prevzel očetovo dediščino in postal zborovodja domačega MePZ Hrast, z violino pa se ukvarja tudi na komornem področju.
Devinska dvorana, kjer je Glasbena matica pred leti organizirala mojstrske tečaje, praviloma v hudi vročini, je zdaj opremljena s klimo, pa tudi z velikim koncertnim klavirjem Fazioli, za katerega je sedel Luca Sacher, pianist in pedagog (diplomiral je na tržaškem Tartiniju in na konservatoriju v Berkleeju), ki z Lavrenčičem muzicira približno eno leto. Duo Adriatik je program odprl s Sonato št.4 Stefana Sacherja, ki jo je predstavil sam avtor. Trostavčno sonato je spisal v slogu, ki se v prvem stavku spogleduje z minimalizmom, v drugem je Elegija bolj romantično obarvana, v tretjem pa se oglašajo balkanski ritmi. Duo je v izvedbo vlil mladostniško energijo.
Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku