Na Pordenonelegge tudi Slovenski pesniki

Na pordenonskem knjižnem sejmu zaseda poezija vse zaznavnejšo vlogo, ki pa se s težavo prebije v ospredje splošnega zanimanja in tudi medijskega porocanja. V Italiji pesniške zbirke ne gredo najbolje v prodajo in tudi v splošnem so pesmi med manj branimi publikacijami. Temu navkljub pa se je, tudi zaradi vztrajnosti umetniškega direktorja Praznika knjige in svobode Gian Maria Villalte, ki tudi sam pesnikuje, poezija trdno zasidrala v programu pordenonskega sejma. Še več, organizatorji zagotavljajo, da je Pordenonelegge največji in najpomembnejši festival poezije v Italiji. V pripravah na leto 2027, ko se bo Pordenon ponašal z naslovom italijanske prestolnice kulture, so se odločili za novo pobudo na področju poezije. Projekt, ki so ga začeli uresničevati lani, so poimenovali Europa della poesia (Evropa poezije), posvečen pa je sodobni pesniški ustvarjalnosti srednjeevropskih držav. V ta okvir so vključili sodobno pesniško snovanje Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške in Srbije. Za vsako državo so izbrali pet pesnikov različnih pesniških govoric, ob tem so dali prednost ustvarjalcem, katerih pesmi še niso bile ali so bili samo vzorčno prevedene v italijanščino.

Projekt predvideva objavo posamičnih antologij, ki izhajajo pri pordenonski založbi Samuele ter njihovo predstavitev na sejmu. Lani so že predstavili antologijo hrvaške poezije, letos pa so prišle na vrsto slovenska, madžarska in poljska pesniška sodobna ustvarjalnost. Ostale tri bodo predstavili naslednje leto.

Kot so organizatorji zapisali v spremni besedi k posamičnim antologijam, so se pri Fundaciji Pordenonelegge odločili za ta projekt iz želje, da bi »preko nove mreže odnosov med pesniki in strokovnjaki ponovno oživili srednjeevropsko kulturno tkivo, ki se je razkrojilo po drugi svetovni vojni, in se soočili o simbolnih in konkretnih značilnostih dialoga, ki se med identitetami, jeziki in tradicijami nenehno razvija«. Projekt Evropa poezije uresničujejo v sodelovanju z rimsko univerzo La Sapienza, Univerzo iz Bergama, Univerzo iz Varšave in Raziskovalno skupino o evropski poeziji Sinalefe.

Peter Semolič (1967), Miljana Cunta (1976), Anja Golob (1976), Jure Jakob (1977), Ana Pepelnik (1979): teh pet pesnikov sta Ana Geršak in Francesco Tomada uvrstila v antologijo Poeti sloveni (Slovenski pesniki). Na letošnji izvedbi Pordenonelegge sta publikacijo tudi predstavila. Kot sta povedala, izbira ni bila lahka, kajti morala sta se omejiti na pet imen. Tomada je pojasnil, da sta želela zaobjeti predstavnike različnih izraznih pesniških smeri in tako ponuditi pester pregled slovenske pesniške ustvarjalnosti. Pripomnil je, da je med sodobnimi pesniškimi ustvarjalci več pesnic, kar se odraža tudi v izboru: tri pesnice in dva pesnika.

Pet ustvarjalcev in pet njihovih pesmi: tako predvideva sprejeti protokol. V antologiji so pesmi objavljene v izvirniku in v italijanskem prevodu. Objavljene verze so prevedli Miha Obit, Giorgia Maurovich in Ana Geršak, ki je med drugim prispevala krajši informativni uvod. Avtorji, ki sta jih v priložnostno publikacijo uvrstila Tomada in Geršak, so v slovenskem prostoru uveljavljeni in večkrat nagrajeni. Štirje, Peter Semolič, Miljana Cunta, Jure Jakob in Ana Pepelnik, so za svoje zbirke že prejeli tudi nagrado iz Prešernovega sklada. Večina se ne posveča samo pesnikovanju, ampak je dejavna tudi na drugih področjih, na primer umetniške kritike in prevajalstva. In tudi na teh področjih so prejeli več nagrad. Njihove poezije so prevedene v več jezikov in so bile objavljene v raznih antologijah.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.