Najprej je prišlo Dekle, ki je hotela rožico (Ta hćï, ki jë tëla rožico), potem »neki princ, sin nekega kralja ...« (dan principe, nagä kraä sïn ...) iz Grada Bombavelo (Kaštelo di Bombavelo) in končno je s svojo barčico priplul še ribič z zgodbo Ta od ribe (Ta od rïbe). V privlačno zbirko Rozajanske pravice (Pravljice iz Rezije) je lepo ilustrirane knjige uvrstilo Založništvo tržaškega tiska (ZTT), ki jih je nabralo v sodelovanju z Muzejem rezijanskih ljudi. V Reziji je pravljice posnel Milko Matičetov (1919-2014), zvočne zapise pa hrani Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU.
Pod naslovom Fiabe della Resia: un patrimonio locale, un dialogo internazionale (Pravljice iz Rezije: krajevno bogastvo, mednarodni dialog) so zbirko predstavili na letošnjem sejmu Pordenonelegge - Prazniku knjige in svobode.
Najprej o mednarodni razsežnosti zbirke, ki potrjuje velik pomen založniške pobude. Uvodoma je treba pojasniti, da posamezne publikacije izhajajo dvojezično: vse v rezijanskem izvirniku in v enem izmed prevodov. Za ohranitev pripovedi v originalni govorici, prepisani po oralni pripovedi, v vseh publikacijah se je odločil uredniški odbor, ki ga sestavljajo Roberto Dapit, Monika Kropej Telban, Luigia Negro in Alina Carli, v dogovoru z Martino Kafol za ZTT. S tem so knjige, namenjene otrokom in odraslim, pridobile tudi status pričevalk starodavne kulture, ki je podvržena spremembam časa. Iz Rezije so se namreč že v preteklosti ljudje izseljevali v iskanju boljših možnostih preživetja. S selitvami se je tudi zmanjševalo število rezijanskih govorcev, čeprav so nekatere pripovedovalke, s katerimi se je srečal Matičetov, živele »na tujem«.
Že slovenski in italijanski prevod pravljic sta v zadnjih letih krajevno prebivalstvo in v širšem smislu tudi italijansko in slovensko opozorila na čar rezijanskih pravljic, za preboj v mednarodno javnost pa je poskrbela Ta hćï, ki jë tëla rožico (2020). Na pobudo italijanske sekcije mednarodne organizacije IBBY (International Board on Books for Young People/Mednarodni odbor za mladinsko književnost) so namreč to pravljico (izšla je v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem prevodu, ilustrirala jo je Luisa Tomasetig) uvrstili v mednarodni izbor, na katerem je v množični konkurenci prevladala. In tako so jo avgusta predstavili na letošnjem svetovnem kongresu organizacije v kanadski Ottawi ter jo uvrstili v zbirko IBBY Unesco.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.