Nekoč streljanje, danes fotografiranje

Angleško besedo shooting prevajamo na dva načina, saj lahko pomeni tako streljanje kot tudi snemanje oziroma fotografiranje. Ravno pomenska sorodnost tega izraza je spodbudila fotoreporterja in fotografa Luigija Ottanija ter igralko in avtorico gledaliških besedil Roberto Biagiarelli, da sta si leta 2015 zamislila projekt Shooting in Sarajevo. Jedro zamisli je bilo namreč fotografiranje z lokacij, od koder so ostrostrelci sejali smrt po ulicah bosanskega glavnega mesta med njegovim obleganjem.

Iz projekta se je rodila knjiga z istim naslovom, v kateri je objavljenih približno šestdeset Ottanijevih fotografij, ki jih poleg njegovega predgovora in spremnega zapisa urednice Roberte Biagiarelli spremlja še pet zapisov. Svoje besede in refleksije so z zapisi ob fotografijah ponudili tudi sarajevska novinarka Azra Nuhefendić (ki že več let živi v Trstu), sarajevski general in borec za pravice otrok Jovan Divjak, novinar in pisatelj Gigi Riva, fotoreporter Mario Boccia ter zgodovinar in režiser Carlo Saletti.

Knjiga Shooting in Sarajevo je pravkar izšla pri založbi Bottega Errante (BEE) iz Pordenona; njena krstna predstavitev je potekala v soboto med virtualnim dogodkom na Facebook in Youtube strani založbe v sklopu milanskega niza literarnih dogodkov Bookcity.

Sprva so fotografa bolj skrbeli tehnični vidiki izvedbe fotografiranja, predvsem kako enačiti pogled skozi objektiv s pogledom v daljnogled puške Zastava M76, ki so ga uporabljali snajperji v Sarajevu: po prvem šklocu pa so občutki poistovetenja z ostrostrelcem prevladali nad tehnično izvedbo. Objektiv Luigija Ottanija je lovil vsakdanje prizore mestnega življenja. Fotografiral je v barvni digitalni tehniki in nato grafično prilagodil vsako sliko slogu Polaroid fotografije ter ji dal kvadratno obliko. Nanjo je namestil tarčo: na mlad par, ki se poljublja, na naključnega sprehajalca, na razdaljo med dedkom in vnukom na sarajevskem mostu ...

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.