Pahor, Zoderer in moč pisanja

Joseph Zoderer je bil južnotirolski Boris Pahor. Tako je ob nedavni smrti južnotirolskega pisatelja v Primorskem dnevniku zapisal Peter Verč, ki je izpostavil, da sta Zoderer in Pahor (umrla sta v časovni razdalji 48 ur) oba živela v Italiji, a sta pisala v jeziku lastne narodnostne skupnosti, ter oba v prvi osebi doživljala obmejnost in čezmejnost.

Pahor in Zoderer sta se 6. septembra 2008 srečala v Mantovi na tamkajšnjem Festivalu književnosti (Festival della letteratura), kjer sta razpravljala o odnosih med literaturo, zgodovino in politiko. Tonski posnetek njunega soočenja in menda edinega srečanja je objavil bocenskj spletni portal salto.bz, ki ga je pridobil od prirediteljev festivala.

Pisatelja sta soglašala, da je pisanje zelo pomembno za potrditev identitete. »Ugotovitev, da je fašizem hotel uničiti Slovence in slovenski jezik, sem osebno doživljal kot neko osvobajanje. Za Zodererja, ki je bil rojen v Brunecku, ni bil nikoli problem »biti Italijan ali Nemec oziroma Avstrijec«. Ko je živel na Dunaju se je čutil del avstrijske literarne šole, dejansko avstrijski pisatelj, ki ga dogajanja doma takrat niso kdovekako zanimala. Ko se je vrnil domov na Južno Tirolsko pa se je navezal na rojstni kraj in njegove ljudi. Tam je tudi ostal zvest svoji južnotirolski identiteti, a se je vedno čutil predvsem Evropejec, ker se mu narodne in jezikovne pripadnosti niso zdele nikoli najpomembnejše. To je Zodererja razlikovalo od Pahorja.