Petek, 19 april 2024
Iskanje

Pod figami se upi in sanje ne uresničijo

23. mar. 2023 | 11:30
Dark Theme

Sončni žarki so nekoliko bolj medli in tudi luč je že izgubila poletno toploto, ko se konec septembra na severozahodu Tunizije zbere v sadovnjaku skupina nabiralcev fig. Delavke in delavci od jutra do večera obirajo drevesa na velikem pobočju na obrobju tunizijskega mesteca. Vsako jutro jih ob zori lastnik nasada zapelje do delovnega mesta. Mlada Fidé je deležna drugačne pozornosti kot ostali. Možakar ji zelo očitno izkazuje zanimanje, ki ga ne namenja nikomur v skupini. Dekle tako sedi na boljšem sedežu, kar sproži govorice med ostalimi dekleti ter vodi v postopno širitev prepada med njo in ostalimi nabiralkami. V sončnem dnevu, ko se ne zgodi nič posebnega, na dan privrejo razredne in spolne delitve, ki razodenejo sistem izkoriščanja in zatiranja. Ta je še vedno zelo prisoten v Tuniziji.

Enainštiridesetletna režiserka in producentka Erige Sehiri, ki se je rodila v Lionu v družini tunizijskega rodu, se je s tem filmom lotila prav pripovedi o razlikah, ki označujejo tunizijsko družbo. Sama je odraščala v Franciji, pa čeprav je tesno povezana s tunizijsko kulturo in tradicijo. Filmu se je približala že v mladih letih, ko je redno zahajala v edino filmsko dvorano v predmestju Liona, kjer je živela, in se nato, po diplomi, odpravila v Ameriko in Kanado, da bi se tam izučila poklica. Najprej se je lotila produkcije in šele zatem tudi snemanja. Celovečerec Il frutto della tarda estate (Pod figami) je posnela, kot je sama povedala med predstavitvijo v Cannesu, ker ji je bila všeč misel, da prikaže sodobno zgodbo, ki pa je navidez lahko zelo podobna pripovedi izpred stotih let.

Narava, okolje in kraji, ki jih je Erige Sehiri ujela v kamero, namreč ne izkazujejo znamenj modernega sveta; znak sodobnosti so predvsem liki, še zlasti dekleta, ki imajo za zgled to, kar se dogaja v prestolnicah Zahoda. Njihovo vedenje, telefonsko komuniciranje, način govora in vsebine pogovorov so sorodni tistim z drugih celin, obenem pa je očitno, da je njihova svoboda omejena. Prav zato je avtorica želela pripoved ponazoriti vizualno, z uporabo številnih posnetkov, ki ustvarijo občutje čudovitega kraja, a hkrati tudi kraja, kjer mladim ženskam, navsezadnje pa tudi moškim, ni ponujena nobena priložnost. Upe in sanje imajo take kot vsi ostali, tudi čustva in odnosi so podobni našim, le da je svet, ki jih obdaja, veliko bolj omejen.

Il frutto della tarda estate

Tunizija, Nemčja, Švica in Francija 2022

Režija: Erige Sehiri

Igrata: Abdelhak Mrabti in Fedi Achour

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava