Podobe trpljenja, ki jih ni mogoče ubesediti

V Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani je do torka, 10. novembra, na ogled razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča, ki se posveča temam vojnega in povojnega nasilja, človeškega trpljenja ter spomina.

Razstava združuje dva cikla: akvarele Nedorečeno in olja na platnu Trpeča metamorfoza. V Meršolovem atriju so predstavljeni akvareli, v Kregarjevem pa olja, ki se razlikujejo tako po barvni govorici kot po načinu upodabljanja človeških usod in zgodovinskih dogodkov.

Akvareli iz cikla Nedorečeno so začeli nastajati okoli leta 1997. V njih prevladujejo zadržani modri toni, s katerimi slikar upodablja ljudi različnih starosti, od otrok do starostnikov. Čeprav so pogosto del množice, posamezniki ohranjajo svoje obrazne poteze in držo. Ponekod jih povezuje skupen prostor, drugod jih ločujejo prazna navpična polja, ki poudarjajo osamljenost in odmaknjenost. Modri toni kljub temačnemu vzdušju niso povsem hladni, saj se med njimi pojavljajo tudi toplejši barvni poudarki, ki nakazujejo možnost upanja.

Drugačen značaj imajo olja na platnu iz cikla Trpeča metamorfoza. V njih Kosič prepleta zgodovinska dejstva, spomine na vojni čas ter občutja, ki so ga spremljala ob obiskih grobišč in spomenikov na slovenski in italijanski strani meje. Podobe so zastrte in deloma abstraktne, vendar je v barvnih plasteh še mogoče razbrati posamezne motive: lobanje, roke, bodečo žico, pajčevine, kole, kamne ter zemljo, ki se odpira v jame in globeli. Slikar vojnih in povojnih grozot ne prikazuje neposredno, temveč jih izraža s simboli in asociacijami.

Več v sredinem Primorskem dnevniku.