Rekordna matineja

Med občinstvom Tullio Možina, na odru njegov učenec Marko Feri v duu s svojim učencem Janošem Jurinčičem: tri generacije kitaristov, ki pričajo o uspešnosti in kakovosti kitarske šole Glasbene matice, pa tudi o priljubljenosti instrumenta, ki je v foaje balkona Kulturnega doma privabil rekordno število poslušalcev.

Četrti koncert šestega niza nedeljskih Glasbenih matinej, ki jih Glasbena matica pripravlja v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem pod umetniškim vodstvom Črtomirja Šiškoviča, je z zvoki dveh kitar poromal po širšem repertoarju, kot je povedal Marko Feri: namesto avtorjev, ki so pisali izrecno za kitaro, je želel v program vključiti skladatelje, ki so kakorkoli zaznamovali njegovo glasbeno pot, zato se je kar sam posvetil priredbam skladb, ki so bile spisane za čembalo ali klavir.

Program je odprla Sonata št. 6 Pier Domenica Paradisija, čigar zadnji stavek – Toccata – je pred nekaj desetletji postal dokaj popularen v priredbi za harfo, ki so jo predvajali v pavzah med televizijskimi programi. Marko Feri je v priredbi zvesto sledil originalu in dvema kitarama porazdelil vlogi, ki jih na klaviaturi izvajata obe roki. Koordinacija dua je bila brezhibna, vodilno interpretativno vlogo pa je vseskozi imel Feri, kot bi se učenec želel disciplinirano podrediti svojemu profesorju. Razmerje je ostalo nespremenjeno v Angleški suiti BWV 809 št. 4 Johanna Sebastiana Bacha, ki je sklenila prvi del programa s pestrim sosledjem ritmično in značajno različnih stavkov, drugi del pa je bil posvečen priredbam klavirskih skladb.