Pred dvajsetimi leti je zagledala luč sveta zadnja studijska plošča enega izmed najbolj popularnih bendov vseh časov. Skupino Nirvana je kmalu nato doletela smrt pevca, kitarista in glavnega tekstopisca Kurta Cobaina. Leta 1993 pa je zasedba izdala svoj tretji album In Utero in se deloma ponovno približala brezkompromisni glasbi z začetkov kariere.
Skupina Nirvana velja danes za eno izmed najboljših zasedb iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Bend sta v drugi polovi osemdesetih let ustanovila pevec in kitarist Kurt Cobain ter basist Krist Novoselic. Oba sta ljubila pank glasbo, ob tem pa tudi druge, trše bende, kot so bili Black Sabbath, Black Flag in Led Zeppelin. Cobain je bil med drugim tudi pravi oboževalec skupine Melvins.
Cobain in Novoselic (hrvaškega porekla, starša sta se v šestdesetih letih iz Zadra preselila v Združene države Amerike) sta bend ustanovila okoli leta 1987. Sprva sta imela kar nekaj preglavic z bobnarji, dokler se nista zanesla na Chada Channinga. Trio je tako začel uspešno koncertirati na Seattlovi sceni, kmalu nato pa posnel svoje prve komade. Pesmi, ki so nato sestavljale prvenec Bleach, so v glavnem bile trde in »direktne«. Prvenec je s seboj prinesel nekaj slave, bobnarja Channinga je zamenjal perspektivni Dave Grohl, bend pa je za svoj drugi album Nevermind pripravil nov glasbeni recept: močne kitarske rife in udarniške bobnarske ritme so fantje začinili s privlačnimi pop rok melodijami, povrh pa dodali še agresiven, hrapav in hkrati brezbrižen Cobainov vokal! Skratka odličen glasbeni miks za milijone zdolgočasenih najstnikov, ki so iz bojevito privlačne glasbe in jeznih ter depresivnih Cobainovih besedil ustvarili nov generacijski idol.
Nevermindova slava je Cobaina spremenila v tisto, kar ni hotel postati: POPularno kapitalistično ikono najstnikov, glas generacije. Zato mu je bilo nujno potrebno posneti ploščo, s katero bi se lahko spet vrnil k svojim koreninam. Kot je nekoč izjavil Grohl, In Utero je bil neke vrste odgovor na uspeh in zvok prejšnjega Nevermind. »Je to res tisto, kar vam je všeč? No, sedaj pa vam bruhnemo v obraz In Utero!« Tudi zaradi tega so se Cobain in ostali obrnili na neodvisnega »alternativca« Stevea Albinija, ki je prevzel producentsko plat. Končni rezultat je odlična mešanica agresivnih, skoraj histeričnih komadov, kot so Scentless Apprentice, Radio Friendly Unit Shifter in Milk It ter bolj grunge pop obarvanih Pennyroyal Tee, All Apologies in Rape Me.
Plošča In Utero se je na začetku morala imenovati »Sovražim se in želim umreti«, k sreči pa sta Grohl in Novoselic prepričala Cobaina, naj naslov zamenja. Prvotni naslov je itak prenesel v prakso leto kasneje.
In Utero
Nirvana
Grunge
Geffen Records, 1993