Ne vemo, če je italijanska ustava najlepša na svetu, kot menijo nekateri, gotovo pa je zelo napredna in še vedno aktualna, čeprav je stara 75 let. Napredna je predvsem pri temeljnih načelih, ki izpostavljajo osnovne človekove in državljanske pravice. »La più bella del mondo« (Najlepša na svetu) je naslov knjige, v kateri Walter Veltroni na izviren način predstavlja mladim rojstvo ustave in njena temeljna določila. Knjiga je izšla pri založbi Feltrinelli. Veltroni v poglavju z naslovom Jezik govori o šestem členu ustave, ki obvezuje državo, da s posebnimi zakoni zaščiti jezikovne manjšine.
Jezik ni samo govorjena beseda, temveč je tudi izraz zgodovine, kulture in identitete, in ker mora biti italijanska družba odprta in pluralna, so se pisci ustave odločili za zaščito jezikovnih manjšin. Pri tem po Veltronijevi oceni niso hoteli postaviti italijanskega jezika v privilegiran položaj, saj ga govori velika večina državljank in državljanov. Italijanščina seveda zasluži spoštovanje, a ne na škodo manjšinskih jezikov.
Zaščita manjšin in njihovih jezikov je bila povojni čas v domeni statutov avtonomnih dežel in pokrajin, razsodb ustavnega sodišča ter Evropske listine iz leta 1992. Bistveni zasuk se je zgodil leta 1999, ko je parlament z zakonom zaščitil manjšinske jezike, brez katerega Slovenci v Italiji danes gotovo ne bi imeli zaščitnega zakona iz leta 2001.