Z gledališčem povezana življenja

Po srebrnem medvedu, ki si ga je eden perspektivnejših japonskih režiserjev nove generacije prislužil februarja v Berlinu, je Hamaguchi Ryusuke v Cannesu julija predstavil svoje najnovejše delo Drive my car (Vozi moj avto), povzeto po noveli Murakamija Harukija. Knjižna uspešnica tako kot film pripoveduje o dolgem potovanju skozi osamelosti in šibkosti skupine mladih žensk in moških, katerih življenja so nedeljivo povezana z gledališčem.

Junak celovečerca Kafuku je igralec in režiser, ki je pred nedavnim izgubil ženo. Mlada Oto je umrla nepričakovano, zaradi možganske kapi. To je umetnika zelo prizadelo in tudi zaradi tega se je na lepem odločil, da se preseli v Hirošimo, kjer po novem vodi gledališko šolo. Udeleženci tečaja pod njegovim mentorstvom študirajo Strička Vanjo, ki ga bodo na koncu akademije tudi postavili na oder. Kafuku je od nekdaj navajen, da se tekste vseh del uči na pamet med potovanjem v avtu, a v Hirošimi ima na voljo avtomobil s šoferjem. Za volanom pravzaprav sedi mlado dekle, s katerim ima režiser precej zapleten odnos, ki pa se s časom prelevi v novo prijateljstvo. V rdečem Saabu namreč režiser in njegova šoferka kramljata o marsičem, kar jima seveda omogoči, da se lotita številnih, tudi zelo osebnih tematik, ki ju naposled združita.

S svojevrstnim sentimentalnim, skoraj tri ure trajajočim road moviejem si je v Cannesu triinštiridesetletni japonski režiser zagotovil nagrado za najboljši scenarij. Film je v Trstu od danes na ogled v kinu Ariston.

Drive my car

Japonska, 2021

Režija: Hamaguchi Ryusuke

Igrata: Hidetoshi Nishejima in Toko Miura

Ocena: ★★★ 1/2