Dobrodošli v Brdih ali v Brda?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan! Zadnje dni smo vsi pozdravljali kolesarje Gira d'Italia z napisi »dobrodošli v ...« Pojavil pa se mi je dvom: kateri sklon sledi? Na primer: »dobrodošli v Brdih« ali »dobrodošli v Brda«? A ni to podoben primer kot naš zamejski »biti jezen z«? Tega ste nas namreč naučili vi, lingvisti.

Prav ste ugotovili: besedna zveza dobrodošli v/na ... marsikomu povzroča težave, ki so nekako podobne tistim s predlogom po besedni zvezi biti jezen.

Pojavu, ki ste ga sami opazili, pravimo vezljivost – prav zato, ker nam pove, kako so besede med sabo povezane. Z opazovanjem jezikov so jezikoslovci ugotovili, da posamezne besede (npr. glagoli ali pridevniki) v različnih jezikih ob sebi zahtevajo različne predloge ali sklone, druge pa zavračajo. To je nekako tako kot s hrano in pijačo: če gostom po večerji ponudimo dober viski s šotnim priokusom, paše zraven tudi nekaj kakovostne temne čokolade, belo čokolado pa raje prihranimo za kdaj drugič.

A povrnimo se k jezikovnim zagatam.

Pridevnik dobrodošel odgovarja v slovenščini pretežno na vprašanje KJE in se torej takrat, ko moramo uporabiti predloge V, NA ali PRI, veže s 5. sklonom, torej z mestnikom (dobrodošli -> KJE -> v Brdih, na Opčinah, pri Svetem Jakobu, v čedadu, v Števerjanu ...); če uporabljamo predloge MED, POD ali NAD, bo samostalnik ali samostalniška besedna zveza v orodniku oz. 6. sklonu (dobrodošli -> KJE -> med nami, pod lipami, pod kostanji, nad oblaki).

Taka raba je ne samo statistično krepko prevladujoča (preverjeno na velikih zbirkah besedil, torej korpusih), ampak tudi normirana kot knjižna, kar pomeni, da jo bomo dosledno uporabljali predvsem pri formalnem sporočanju, v javnosti, v uradnih položajih (npr. ob nagovoru župana). če ne nastopamo samo v svojem, osebnem imenu, ampak tudi v imenu drugih (npr. občank in občanov), je dobro, da besedila, namenjena javnosti, za nami prebere še kdo drug – na primer ekipa SLORIjezik, ki nudi brezplačno lektorsko in sploh jezikovno pomoč. Cilj javnega sporočanja je namreč vedno informiranje o nečem ali promocija nečesa – idej, izdelkov, stališč, dejanj, projektov, društva, šole, skupnosti, regije, občine ...; nobena promocija oz. informiranje pa ne more biti uspešno, če je jezikovno neustrezno. Nekoliko drugače je seveda pri zasebni komunikaciji. Ko prijatelju pošljemo zasebno sporočilo in mu povemo, kako veseli smo, da je prišel v naše kraje, nam najbrž ne bo zameril, če mu bomo napisali dobrodošel v Gorico (4. sklon); če pa bomo obesili transparent, ki ga bo videlo nekaj milijonov ljudi, bomo napisali dobrodošli (in dobrodošle) v Gorici.

Zakaj se pri pridevniku dobrodošel občasno (sicer redko) pojavlja tudi tožilnik, ne vemo natančno. Kolegici iz Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU ugotavljata, da gre verjetno za vpliv idiomov srbsko-hrvaškega jezikovnega kontinuuma.

Pač pa zelo dobro vemo, od kod smo dobili kolokacijo biti jezen Z – ta je prav gotovo prišla iz italijanščine (essere arrabbiato CON). V slovenščini se besedna zveza jezen z pojavlja samo v kolokaciji biti jezen z razlogom (kar pa pomeni essere arrabbiato a ragion veduta). če smo jezni, ker nam je sosed zaparkiral vhod v garažo, bomo rekli, da smo jezni NA soseda (in ne s sosedom). In, spet: če bomo neolikanemu sosedu v navalu čustev zabrusili, da smo jezni Z njim, nam tega noben jezikoslovec ne more zameriti – v jezi pač človek marsikaj in marsikako reče. če pa se bomo o svojih čustvih kdaj spregovorili v javnosti, pazimo, kaj bomo povedali in kako bomo to povedali. Nekaj slabe krvi bo namreč že zaradi jeze in res ni treba, da dodatno negodovanje povzročajo še nerodne skladenjske strukture.