Dokumente shranimo na oblaku ali v oblaku?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bo odgovarjala jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc.

jezik@primorski.eu

Dober dan,

zadnjič sem porabil celo uro, da sem iskal po internetu, kako je prav »v dropboxu ali na dropboxu«, ker sem moral poslati sporočilo osebi, ki je zelo občutljiva na pravilen slovenski jezik. Na koncu sva se zaradi tega še s sodelavcem sprla. Če bom imel po vašem odgovoru prav jaz, ga bom povabil na virtualni aperitiv, on pa mene na pravega po koncu karantene!

Sproščenost v lastnem jeziku in zdrava skrb za sporočila sta tudi v skladu s pedagoško doktrino osnovna pogoja za dobre izdelke: če smo ob tem previdni in vešči pri iskanju odgovorov na dileme, bo sporazumevanje zares učinkovito. Videti je, da bosta po današnji jezikovni pošti s sodelavcem odšla kar na štiri pijače. Ne dvomim namreč, da je vajin intelektualni spor že zglajen!

Posvetimo se vaši težavi. Jezikoslovci so sicer poskusili izdelati pravila za take primere, kdaj naj bi se glagol vezal s predlogom na in kdaj s predlogom v, vendar imajo ta pravila kar nekaj izjem, zato se jih ne moremo držati vedno. V mislih imam primere, kot so grem v gledališče na predstavo ali sem v gledališču na predstavi, nato pa se vrnem iz gledališča s predstave.

Za shranjevanje svojega digitalnega materiala številni uporabljamo storitve v oblaku (eden izmed ponudnikov je seveda Dropbox), po čemer bi lahko sklepali, da bomo dokumente v skupni rabi shranili v oblak, torej v Google Drive, v Dropbox in kar je še podobnih ponudnikov. Vendar se številni ravnamo po ustaljeni besedni zvezi, da digitalno vsebino že nekaj desetletij shranjujemo na računalnik, na zunanji disk, na ključek USB, na kartico, na skupni strežnik. Zdi se, da je prav ta ustaljena besedna zveza oblikovala naše pojmovanje, torej mentalno sliko tega, kako shranjujemo te vsebine. Kljub ustaljeni besedni zvezi storitve v oblaku (angl. »in cloud« je prevzela tudi italijanščina: npr. »fatture in cloud«) številni jezikovno ozaveščeni pisci pogosteje uporabljajo shraniti na OneDrive, na Dropbox ipd.

Toda sodobno jezikoslovje se izogiba med humanisti sicer razširjeni praksi, da posplošujemo svoja opažanja, čeprav niso podprta z resno raziskavo (npr. »številni pisci uporabljajo«), zato moramo to preveriti v virih. Na portalu Fran.si najdemo tudi Vezljivostni slovar, ki bi nam moral pomagati v takih primerih, vendar ima ta pod geslom shraniti izključno primere iz vsakdanjega življenja, ti pa nam tu ne razjasnijo sodobne digitalizirane dileme; da se glagol veže tako s predlogom v kot na pa tako ali tako vemo. Drugo stopnjo pomoči tako nudijo korpusi, ki nam pokažejo bolj uravnoteženo sliko. Gigafida 2.0 prav zato, ker vsebuje veliko število merodajnih besedil, ponudi zanimiv odgovor. Ob iskanju po besedilni okolici najdemo merodajno razlikovanje: več pojavitev za predlog v imamo v zvezah z oblak; s konkretnimi oblaki, kot je npr. Google Drive, pa se jezikovni uporabniki pogosteje odločamo za zvezo shraniti na. Po tej kratki raziskavi lahko torej pritrdimo vam in vašemu sodelavcu, kajti raba nikakor še ni ustaljena in nikjer ni zapisana obvezna vezljivost: za zdaj je prav oboje.