Glasuj za januarsko Osebnost Primorske!

1. Barbara Gornik in Mateja Sedmak

Antropologinji Barbara Gornik in Mateja Sedmak sta pripravili znanstveni projekt, ki je prepričal najbolj zahtevne ocenjevalce v Bruslju. V okviru prestižnega programa Obzorje 2020 bodo raziskovalci iz vse Evrope preučevali zgodbe in potrebe otrok priseljencev s ciljem, da pripomorejo k boljšemu soočanju s problematiko. Antropologinji, ki sta tako podpisani pod prvi družboslovni projekt v okviru Obzorja 2020, pri katerem je slovenska ustanova nosilni partner, pravita, da želita predvsem prispevati nekaj dobrega za skupnost. In dodajata, da je ravno v teh časih, zaznamovanih s populizmom in naraščajočo sovražnostjo, pomembno, da se sliši razumni glas znanosti.

2. Damijan Podversic

Damijan Podversic pravi, da sta za uspeh v vinogradništvu potrebna potrpljenje in vztrajnost. Kot kaže, se lahko priznani goriški vinar ponaša z obema. Konec januarja so kakovost njegovih vin, zlasti pa trud, ki ga vlaga v zaščito avtohtone sorte rebula, nagradili tudi v furlanskem Percotu, kjer so mu podelili nagrado noninova zlata mladika (risit d’aur). Skoraj istočasno mu je po dolgih prizadevanjih uspelo prepričati goriško občinsko upravo, da dovoli ponovno nasaditev rebule na pobočjih Kalvarije. Rebula se tako vrača tja, kjer je bila vse do 40. let prejšnjega stoletja doma.

3. Luka Biščak

Luka Biščak je, skupaj z jamarjema Albertom Ličnom in Jako Jakofčičem, najbolj zaslužen za odkritje novega vhoda v Škocjanske jame. Po enoletnem delu in raziskovanju so se jamarji prebili skozi strop najvišje dvorane v Škocjanskih jamah, Martelove dvorane. Ekipa je sicer štela 24 jamarjev iz petih društev, opravili so 58 delovnih akcij ali 1198 ur. Drugo pomembno odkritje pa sta dva suha rečna rova, ki bosta jamarjem omogočila nova raziskovanja. Do odkritja so jamarji prišli v letu, ko v Parku Škocjanske jame obeležujejo 200-letnico obiskovanja.

4. Irena Mihelj

Irena Mihelj je v slovenski jezik prevedla knjižno uspešnico Mrtvi tek, delo norveškega pisatelja danskega rodu Kurta Austa, s pravim imenom Kurt Østergaard. Kriminalni roman je izšel pri založbi Beletrina in navdušuje slovenske bralce. Irenino zanimanje za Norveško in norveški jezik se je začelo kot mladostno uporništvo, z učenjem pa je preraslo v čisto navdušenje. Prevajalski prvenec je toliko večji dosežek, saj je Mihljeva slepa. A slepota zanjo ni ovira. Končala je študij zgodovine in teologije ter zaživela samostojno. Ima stanovanje v Ajdovščini, ki ga deli s psom Biskom, zvestim pomočnikom. Aktivna je tudi v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica.

GLASUJETE LAHKO

PREKO SPLETNE STRANI

klikni in oddaj glas

S SMS SPOROČILOM

NA TELEFONSKO ŠTEVILKO +0039 3401222160