Pošljite nam svoje jezikovne dileme
Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu
Pozdravljeni,
napišite kaj o spolu in sklanjanju samostalnika karitas? Nekoč je veljalo, da je organizacija v slovenščini moškega spola (v italijanščini pa ženskega), sedaj se tudi v Sloveniji uporablja škofijska karitas. Prav tako mi ni jasno, kaj naj bi pisali z veliko in kaj z malo začetnico. Hvala za pomoč!
Omenjate dobrodelno organizacijo Slovenska karitas (okrajšano ime Karitas). Lastno ime organizacije tudi sama Karitas obravnava kot ženski samostalnik, drugo, sicer občno prvino, pa zapisuje z malo začetnico. Tu ni dvomov, saj lastnih imen v rabi ne spreminjamo. Sodi pa v tretjo žensko sklanjatev in jo torej pregibamo s t. i. ničto končnico: Slovenska karitas, Slovenske karitas, Slovenski karitas in tako naprej.
Težava s slovničnim spolom, ki jo izpostavljate, pa nastane pri občnem imenu karitas, o katerem se lahko v SSKJ2 poučimo, da je v pomenu »v krščanskem okolju organizacija, ki se ukvarja z dobrodelnostjo: darovati karitasu« karitas moškega spola. Pregled korpusnega gradiva to tudi potrdi, nekaj zadetkov izkazuje tovrstno rabo.
Drugo geslo v SSKJ2 je istozvočnica s pravkar opisanim geslom, vendar poleg dobrodelne organizacije označuje dva pojma, ki pa sta v rabi samo v ženskem spolu, in sicer: 1. v krščanskem okolju dobrodelnost: karitas je v njihovi župniji zelo razvita; // organizacija, ki se ukvarja z dobrodelnostjo: ustanoviti karitas / Slovenska karitas; 2. knjiž. ljubezen do sočloveka. Enako dvojnično rabo izkazuje tudi Pravopis.
V Etimološkem slovarju Marka Snoja najdemo informacijo, da smo leksem prevzeli v 20. stoletju, in sicer: »Tujka, prevzeta po zgledu nem. Karitas v enakem pomenu iz lat. cāritās spoštovanje, ljubezen’ (in draginja’), kar je izpeljano iz lat. cārus drag, mil, ljub’ (He, 242).« Slovenščina je veliko leksemov z latinsko osnovo prevzemala preko nemščine ali nekoliko redkeje pod vplivom francoščine, pri čemer smo tako prevzeli tudi spol. Caritas je namreč v nemščini ženskega spola.
Danes pravopisci ugotavljajo, da karitas pregibamo po moški sklanjatvi pogosteje, kadar uporabljamo enobesedno ime in pri tvorbi svojilne pridevniške oblike (Karitasov). Zaradi tega je pa je raba danes neenotna oz. dvojnična.