Kratkost slovenskih stavkov

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pogosto slišim in berem, da je treba stavke v slovenščini krajšati, a še vedno mi ni jasno, kako naj se tega lotim. Težave imam predvsem pri poslovnem komuniciranju, na primer z mejli. Mi lahko pomagate?

Res je: slovenščina »ljubi« kratke, jasne, pregledne povedi! A v bistvu tu ne gre za ljubezen, kot jo razumemo ljudje, saj jezik ni živo bitje (čeprav si ga včasih tako predstavljamo). Gre za kulturno pogojeno sporazumevalno prakso, ki se je razvila skozi čas in se nato uveljavila: v slovenščini pogosteje slišimo kratke povedi, zato nam te delujejo domače, znano, prijetno. Dolgi stavki pa se nam, nasprotno, zdijo nekam čudni, čeprav so mogoče skladenjsko in na sploh slovnično povsem sprejemljivi.

Kako lahko torej dolge povedi krajšamo? Enotnega recepta ni, pomagamo pa si lahko s par triki. Najprej se izognemo ustaljenim frazam, ki so v italijanščini dolge, in jih nadomestimo s krajšimi slovenskimi:

In seguito ai contatti intercorsi si invia in allegato > V priponki pošiljamo ... (saj sklepamo, da se naša sogovornica spomni, kaj smo se dogovorili);

Desideriamo ringraziarLa per la Sua collaborazione > Zahvaljujemo se vam za sodelovanje (ali to res želimo narediti ali nas je primorala nadrejena, ni pomembno – le zakaj bi lagali?);

Con la presente intendiamo confermare la nostra disponibilità a partecipare al progetto > Potrjujemo sodelovanje pri projektu (saj je samo po sebi umevno, da to delamo s pričujočim, in ne s katerim drugim dopisom);

In attesa di un vostro cortese riscontro porgo distinti saluti > Lep pozdrav (predvidevamo, da naš sogovornik obvlada osnovni bonton in ve, da se mora na vsak dopis odzvati).

Če neka informacija ni res nujna (da smo se že dogovorili po telefonu; da pričakujemo odziv na dopis), je v slovenščini preprosto ne izrazimo. Nato preverimo, ali lahko kak večbesedni leksem (teh je v italijanščini veliko!) izrazimo z enobesednim: il segretario verbalizzante > zapisnikar; con l’obiettivo di stabilire delle regole > da se določijo pravila; in modo/maniera gentile, diretta, anonima ... > prijazno, neposredno, anonimno; l’immobile situato in piazza X > nepremičnina na Trgu x; senza indugio > takoj.

V slovenščini se lahko izognemo tudi nekaterim glagolom in namesto njih uporabimo samostalnike: Dopo aver discusso a lungo delle possibili soluzioni e valutato attentamente i pro e i contro di ciascuna > Po dolgi razpravi o prednostih in pomanjkljivostih ...

Za konec: dolge povedi v slovenščini niso napačne/zgrešene, so pa manj običajne. Zato jih prepuščamo pisateljem in pisateljicam, da nas z njimi presenetijo, v vsakdanjem, zlasti poslovnem sporazumevanju pa se raje držimo ustaljenih sporazumevalnih praks.