Niso vsi nezaposleni brezposelni

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, v časopisu sem prebral, da je »vedno več visoko izobraženih brez službe«. Ali ne bi moralo pisati brez zaposlitve? Katera pa je razlika med brezposeln in nezaposlen?

Omenjeni izrazi se v vsakdanjem jeziku pogosto rabijo zamenljivo. Ker pa segajo na področje trga dela in delovnih razmerij, so med njimi pomembne pomenske razlike, ki se kažejo tudi na pravno-administrativnem področju.

Izraza služba in zaposlitev sta v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2) opredeljena kot »delo na podlagi delovnega razmerja«. Vendar pa v Pravnem terminološkem slovarju najdemo le zaposlitev, ki je pod sopomensko iztočnico delovno razmerje definirana kot »pravno razmerje, ki nastane s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem in v katerem se delavec prostovoljno vključi v organizirani delovni proces delodajalca ter v njem za plačilo, osebno, nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca«. Izraz zaposlitev tako označuje pravni in formalni status osebe v delovnem razmerju, kot ga podrobneje opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih. Služba pa je širši pojem, s katerim običajno označujemo »opravljanje dela«, temelječega na delovnem razmerju, ali »prostor, kjer se opravlja tako delo«, npr. iskati službo, voziti se v službo. Lahko pa gre tudi za »delo, dejavnost, vezano na določeno področje« ali »oddelek«, kar določimo s prilastkom, npr. gorska reševalna služba, računovodska služba (SSKJ2).

Tudi pojma brezposelnost in nezaposlenost sta v SSKJ2 opredeljena kot sinonima; gre za »pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve«. Vendar pa je le brezposelnost pravni termin, ki označuje status brezposelne osebe, katere pravice in obveznosti določa Zakon o urejanju trga dela. Takšna oseba je v Pravnem terminološkem slovarju definirana kot »iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, na razpolago za zaposlitev, aktivno išče zaposlitev in se prijavi na zavodu za zaposlovanje«. Statistični podatki bodo zato poročali o stopnji (registrirane) brezposelnosti, ki nam pove, kolikšen je delež (registriranih) brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom. Nasprotno pa je nezaposlenost širši pojem, ni vezan na evidenco zavoda ali aktivno iskanje zaposlitve. Med nezaposlene osebe spadajo tudi upokojenci, mladi v času šolanja ter druge osebe, ki niso vključene na trg dela. Z drugimi besedami, vsi brezposelni so nezaposleni, niso pa vsi nezaposleni brezposelni.

Če povzamemo, sta zaposlitev in brezposelnost strokovna izraza, ustaljena v pravni in statistični terminologiji. Pojma služba in nezaposlenost pa sta splošnejša in za rabo v publicističnem jeziku povsem ustrezna. Rabo posameznega izraza zato vedno presojamo glede na tip in funkcijo besedila.