Oziralni odvisniki z zaimkom ki

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, pogosto berem in slišim povedi, kot je »Tema, ki sem omenil, je ...«, »Ženska, ki sem videla, je ...« itd. Če me moja jezikovna intuicija ne vara, bi morali tovrstne povedi napisati oz. povedati tako: »Tema, ki sem jo omenil, je ...« oz. »Ženska, ki sem jo videla, je ...«. Ali mi lahko pomagate? Hvala.

Prav imate, prvi dve različici povedi vsebujeta skladenjsko napako. Gre namreč za okrnjeni odvisni stavek, ki bi moral poleg zaimka ki vsebovati tudi osebni zaimek v odvisnem sklonu. Obe povedi ste ustrezno popravili, kar kaže na izostren posluh za jezik. Ker pa je treba (tudi pravilne) »slušne zaznave« in hipoteze podkrepiti z ustrezno razlago, bom na vaše vprašanje odgovorila še natančneje s pojasnili.

Vzemimo dva primera: (1) Ženska, ki se je sprehajala, se je nenadoma ustavila. (2) Ženska, ki sem jo videla v parku, je prepevala slovensko ljudsko pesem. V obeh primerih zaimek ki uvaja oziralni odvisnik, vendar je med njima pomembna razlika. V prvem primeru je ženska osebek odvisnega stavka, v drugem pa postane ženska predmet odvisnega stavka. Prvi odvisnik s ki torej izraža, da je osebek glavnega in odvisnega stavka isti (Kdo se je ustavil? Ženska. Kdo se sprehaja? Ženska.), drugi pa izraža, da se je osebek glavnega stavka spremenil v predmet odvisnega stavka (Kdo je prepeval? Ženska. Kdo jo [žensko] je videl? Jaz.). Ta predmet v slovenščini izražamo z osebnim zaimkom v ustreznem sklonu (v tem primeru z osebnim zaimkom za ženski spol ona v 4. sklonu, torej jo).

Napaka, ki jo omenjate, je torej opuščanje osebnega zaimka v odvisnem sklonu v stavkih s ki tipa 2: Ženska, ki sem videl v parku, je prepevala slovensko ljudsko pesem. To je posledica slovensko-italijanskega jezikovnega stikanja, saj so v italijanščini oziralni odvisniki z zaimkom che v obeh tipih povedi brez osebnega zaimka, ki je v slovenskih povedih tipa 2 obvezen. Na primer: La donna che passeggiava, si fermò improvvisamente. (Ženska, ki se je sprehajala, se je nenadoma ustavila.) / La donna che avevo visto nel parco, stava cantando un canto popolare sloveno. (Ženska, ki sem jo videla v parku, je prepevala slovensko ljudsko pesem.). Tudi v italijanščini je v prvem primeru donna (ženska) osebek oziralnega odvisnika, v drugem primeru pa postane njegov predmet. Kljub temu je tudi v drugem primeru oziralni odvisnik brez osebnega zaimka, ki bi se nanašal na samostalnik donna. Do napake v slovenščini torej pride tako, da govorci zamenjajo italijanski che s slovenskim ki (saj sta si po zvenu zelo podobna) in ohranjajo italijansko strukturo stavka.

Hura, tudi danes smo za skladenjsko nevšečnost, ki smo se je pošteno ustrašili, našli ustrezno rešitev!