POTROSITI ali PORABITI in NELIBERALEN ali ILIBERALEN

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan, imam dve vprašanji, in sicer:

1. Pokojna Lejla Rehar Sancin se je zelo razburjala glede rabe glagola POTROSITI v gospodarstvu. Trdila je, da potrosiš samo sol, pravilna pa da je izključno raba besede PORABITI. V slovenskih medijih pa v člankih o gospodarstvu zasledujem tako besedo PORABITI kot POTROSITI in tudi POTROŠITI. Gre za sinonime ali kaj?

2. Iliberalna ali neliberalna demokracija? Prva različica je v slovenskih medijih vse bolj v uporabi ...

Hvala!

1) Gospa Rehar Sancin je preganjala rabo glagola POTROSITI v pomenu ‘porabiti’, ker je bila že takrat časovno zaznamovana, torej redka. Ta oblika s pomenom ‘porabiti’ se je ohranila morda samo v nekaterih stalnejših besednih zvezah (denar trosi brez premisleka). Slovar je zato pri geslu potrositi s poševnim tiskom jezikovnim uporabnikom pokazal, da je bolj priporočljiva oziroma nevtralnejša raba glagolov potrošiti ali porabiti. Toda SSKJ in Pravopis tudi pri geslu potrošiti svetujeta rabo glagolov porabiti ali zapraviti. V preteklih desetletjih so take slogovne usmeritve normativnih slovarjev jezikoslovci brali zelo dobesedno, kar morda ni bilo najbolj utemeljeno. Seveda gre za sinonimne izraze, vendar je šla vsaj pri potrošiti raba v drugo smer: glagol je postal pogost in s tem nezaznamovan. Slogovna informacija v klasičnih »statičnih« slovarjih zaradi hitrega družbenega in s tem jezikovnega razvoja zastara. Avtorji publicističnih besedil (pa tudi lektorji) nobenega od glagolov, ki sta bila v preteklosti dojeta kot slogovno neustrezna, očitno ne preganjajo več. Zato ju srečujete vse pogosteje tudi v jezikovno urejenih besedilih. Pokukajmo v sodobne vire za slovenščino, npr. Kolokacijski slovar, in ugotovimo, da kljub vsemu trosimo predvsem gnojilo, kompost in pesticide, trošimo pa prihranke, kredite, denar in ... energijo (govorimo torej o potrošnji nečesa, o potrošništvu in o potrošniški družbi).

2) Iliberalen žal ni nevtralna slogovna različica ali preprosto napačna oblika pridevnika neliberalen, ki mu zlahka najdemo sinonim v prevzetem pridevniku konservativen. Ker težava ni jezikovna, temveč pomenska, je zaskrbljujoče, da v publicističnih besedilih vse pogosteje srečujemo leksema iliberalen in iliberalizem, saj to kaže predvsem na spremembe v političnih sistemih vse številčnejših držav. Iliberalizem je politični pojem, ki v anglofonem svetu ni nov (pojavil se je že leta 1839), kot termin naj bi ga ustoličil politični analitik Fareed Zakaria v članku za revijo Forreign Affairs leta 1997. Zelo splošna definicija tega termina bi se glasila: Iliberalna demokracija je sistem upravljanja, v katerem kljub izvajanju volitev državljani zaradi kratenja temeljnih državljanskih svoboščin niso več seznanjeni z dejavnostmi tistih, ki izvajajo resnično oblast. S korakom dlje v razlago bi se znašli že na polju političnih ved, ne jezikovnih. Iliberalizem še ni našel poti v slovenske jezikovne priročnike in vire, vendar v slovenskem politološkem in novinarskem strokovnem jeziku že ima pomembno in pomenljivo domovinsko pravico.