Nedelja, 03 julij 2022
Iskanje

Slovenci v Italiji. Kaj pa Slovenke?

Na vaša vprašanja odgovarja jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič

12. mar. 2022 | 8:00
Dark Theme

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Vprašanje, ali moramo ob moških nazivih in poimenovanjih vedno uporabljati tudi ženske, se mi zdi zelo aktualno – predvsem ob 8. marcu. Kakšno je vaše mnenje o tem? Sprašujem, ker smo imeli zadnjič v društvu debato na temo poimenovanja Slovenci v Italiji. Se vam zdi tako poimenovanje sprejemljivo?

Če že ne prej ali potem, se vsaj ob 8. marcu vsako leto spomnimo, da bi bilo mogoče lepo, če bi bile ženske enakovredno zastopane tudi v jeziku (in ne obravnavane le kot del moške skupine, češ, saj se vendar razume, taka je naša tradicija, kaj bi komplicirali).

Čisto pragmatično so seveda besedila tipa »trije/tri učenci in učenke in štirje/štiri učitelji in učiteljice so šli/šle na šolski izlet in si ogledali/- e muzej« težko berljiva. Slovenščina ima (podobno kot italijanščina in nasprotno od angleščine) morfološko izražene spole, kar pomeni, da postane kopičenje parov samostalnikov, ki se morajo ujemati še s pridevniki, zaimki, števniki in glagoli (kot vidimo tudi v gornjem primeru), kaj kmalu besedilno zahtevno in, po domače, zateženo. V angleščini bomo na primer rekli dear colleagues in s tem nagovorili celotno občinstvo, v slovenščini pa bomo morali reči spoštovane kolegice, spoštovani kolegi (podobno veja, seveda, tudi za italijanščino).

Kako torej ravnati v teh primerih? Nekaj hitrih navodil (ki pa jih, prosim, obravnavajte z zrnom soli).

Slogani, nagovori, naslovi: tu je raba obeh spolov nujna. Če se vaš primer (Slovenci v Italiji) nanaša na kako uradno poimenovanje, bi bila oblika Slovenci in Slovenke v Italiji absolutno priporočljiva. Tudi Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu bi bilo zdaj že dobro preimenovati v tem smislu.

Pogodbe, pravni akti, razpisi delovnih mest: ker gre za besedila, ki so že v osnovi komplicirana, skušamo v teh primerih zadeve čim bolj poenostaviti, zato nekam (v besedilo ali v opombo) že takoj na začetku zapišemo, da se »moška oblika uporablja kot nevtralna za oba spola (oz. za vse spole)«. Predvsem pri razpisih prostih delovnih mest se je uveljavilo pravilo, da ob poimenovanju poklica v oklepaju napišemo m/ž: išče se kuhar (m/ž).

Besedila, namenjena otrokom in mladini: tu moramo biti še posebej pozorni, saj s temi besedili vzgajamo mlade ljudi. Če se le da, uporabljamo obe obliki. Predvsem pa pazimo, da ne bodo primeri povedi na tabli vedno v slogu »mama kuha kosilo, oče bere časopis«.

Besedila, ki se nanašajo na eno samo osebo: če pišemo sporočilo profesorici, je ne bomo nagovarjali s »spoštovana gospa profesor«. Strokovnjakinje, ki se identificiramo kot ženske, zase ne bomo uporabljale moških poimenovanj, na primer »sem Marija Novak, prevajalec«. Če vemo, da pogodbo o zaposlitvi podpisujeta direktorica in delavka, na koncu ne bomo napisali »podpis delavca« in »podpis direktorja«, ampak podpis delavke in podpis direktorice. Na ustrezen naziv bodimo pozorni tudi pri prevodu: če je Mojca Koren študirala v Italiji in postala »dottore in filosofia «, bomo v slovenščini rekli, da je diplomirana filozofinja (in ne diplomirani filozof).

Več napotkov in navodil si lahko preberete v Smernicah za občutljivo rabo jezika: https://www.rtvslo.si/files/ varuhinja/2020-02-11-smernice_za_ spolno_obcutljivo_rabo_jezika.pdf.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava