Ste zasačili avtorja več ali večih lažnih novic?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bo odgovarjala jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc.

jezik@primorski.eu

Dober dan! Pravila slovenskega jezika naj bi bila jasna, ampak mene stalno mučijo dve možnosti, a ne vem, kam pogledati, tudi ko me sprašuje sin med pisanjem spisov pri slovenščini. Ena izmed čudnih stvari je ta primer iz intervjuja v nekem časopisu: Dela na večih zaslonih ALI več zaslonih ... Poslala vam bom tudi druge podobne dvome, ko se ne znam odločiti med dvema možnostma.

Številni, ki ste prebrali dilemo iz vprašanja, si boste verjetno mislili, da tu ni kaj razpravljati: odgovor je jasen. Toda bralki moramo pritrditi: čeprav se morda zdi, da so pravila nedvoumna, je zaradi živosti, »naravnosti« jezika kar nekaj izjem, poznamo pa tudi enakovredne dvojnice. In bodimo odkriti, koga ne muči vsaj ducat takih nejasnosti: kak ali kakšen, energijski ali energetski, moden ali moderen ipd. Bralka ima prav, da se sprašuje, prav ima, da dvomi, prav ima, ko želi pojasnilo poiskati sama, čeprav ga ne najde, in prav ima, da vpraša še koga.

Najprej poglejmo vire in priročnike, kamor lahko vselej pokukamo tudi sami. Pravopis na spletišču Fran.si nam bo v geslu več poleg jezikovne informacije, h kateri se bomo še vrnili, na koncu razlage ponudil tudi napačno možnost, ki je označena s kvalifikatorjem, in sicer s črno piko: z ●~imi delavci bi bilo lažje. Tako jasno nakaže, da je oblika z večimi delavci napačna, ne samo neustrezna. Prav je samo: z več delavci delo ni bilo lažje.

Jezikoslovna informacija v pravopisnem slovarju, ki sledi neposredno za geslom »več«, zveni kot nerazumljiva latovščina samo na prvi pogled: nedol. količ. štev. To razvezano pomeni: nedoločno količinski števnik. Gre za števnike, ki označujejo nedoločeno količino: več, malo, nekaj, ogromno ipd. V Toporišičevi slovnici se podučimo, da: »se uporabljajo kot prilastek količine pred samostalnikom v množini: malo ljudi, več prijateljev ...« Nasprotno od običajnih števnikov jih sklanjamo z ničto končnico, to preprosto pomeni, da jim končnice ne spreminjamo: več deklet je obveščenih, več deklet se ni udeležilo webinarja, več dekletom so podarili knjige, več deklet je pozdravila, o več dekletih je tekla beseda, z več dekleti se je pogovoril inšpektor. Če bi dekletom dodali količinski števnik druge vrste, bi ga seveda sklanjali: pet deklet, petim dekletom, s petimi dekleti. Obliko večih nam bo nenazadnje podčrtal tudi črkovalnik urejevalca besedil, našli je ne boste niti v korpusu knjižne slovenščine Gigafida 2.0, ker v knjižnem jeziku ne obstaja.

Kljub temu je zanimiv podatek, s katerim nam postreže Toporišičeva slovnica, in sicer jezikoslovci že vrsto desetletij preganjajo sklanjanje nedoločnih števnikov (●govoril sem z večimi ljudmi), vendar očitno ne povsem uspešno, kajti še danes ponesrečeno prerinejo v zapisana besedila, čeprav so res pogostejši v pogovornem jeziku. Katera dilema pa muči vas?