Urnik, delovni čas ali uradne ure?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bo odgovarjala jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc.

jezik@primorski.eu

Spoštovani,

v »zamejstvu« imamo večkrat težave s prevajanjem italijanske besede »orario«. Nekateri bi jo najraje vsakič prevedli z besedo urnik. Kaj pa uradne ure, poslovni čas, odpiralni čas, obratovalni čas in podobni izrazi? Bi nam, prosim, pojasnili razlike med njimi in njihovo najprimernejšo uporabo?

Hvala in veliko jezikoslovnih užitkov tudi v novem letu!

Ana, Trst

Urnik in orario zvenita dovolj posrečeno podobno, enako priročno podobna pa sta tudi njuna pomena; zato se nam ne zdi potrebno, da bi se posebej ukvarjali z drobnarijami in se spraševali, ali se tudi tu skriva kakšna past. In vendar je podobnost besed v dveh jezikih, ki nista sorodna, prvi znak, da prenos v drugi jezik ne bo tako preprost. Gre za lažne prijatelje oziroma homonime, o katerih beremo in poslušamo že vrsto let oziroma kar desetletij.

Lahko vam samo prikimam, da v primeru pogovora zaposlenih o prisotnosti sodelavcev v pisarni nikakor ne bo ustrezno reči, da je nekdo »kršil urnik«. Po vsej verjetnosti tak zaposleni ni spoštoval delovnega časa, torej časa, v katerem bi moral opravljati delovne naloge. Tudi trgovine in storitvene dejavnosti (frizerji, bari in zdravniške ordinacije) poznajo delovni čas, včasih imajo na izveskih zapisano odpiralni ali zapiralni čas; nekateri izmed omenjenih in večji obrati poznajo tudi obratovalni čas. Uradne javne organizacije, javni zavodi, odvetniške in notarske pisarne pa poznajo uradne ure.

Poglejmo samo najosnovnejše prevedke za značilne besedne zveze, ki jih tvori samostalnik orario, fuori orario > izven delovnega časa, orario di lavoro > delovni čas/uradne ure, orario di apertura > odpiralni čas, o. di chiusura > zapiralni čas, non avere orari > ne poznati urnikov, essere in orario > (priti) pravočasno; l'orario delle lezioni scolastiche > šolski urnik, o. ferroviario > urnik vožnje vlakov.

Poslovni čas pa je čas opravljanja nalog določenega organa, ko poslujejo vse notranje organizacijske enote teh organov: definicijo si sposojamo iz Pravnega terminološkega slovarja, ki je prosto dostopen na spletišču Fran.si. To niso uradne ure, ko so uslužbenci na razpolago za stike s strankami, temveč je čas, ko določeni organi delajo oziroma poslujejo (pa čeprav za zaprtimi vrati).

S časom je torej tudi v tem primeru potrebna previdnost — čeprav čas teče, vedno tudi še kaj reče: pazimo le, da bo kljub časovni stiski sporazumevanje učinkovito in okoliščinam ustrezno. Kljub zapolnjenemu urniku si je čas vendarle treba vzeti.