Zavodski ali zavodni?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Zanima me, ali je prav zavodni ali zavodski svet.

SSKJ² tako za obliko zavodski kot tudi zavodni pravi, da pomenita »nanašajoč se na zavod«, tako da z vidika pomena med njima ni razlike, kar je bržkone tudi razlog, da vas medeta. Oba izraza brez posebnih komentarjev vsebuje tudi pravopis, medtem ko lahko iz Toporišičeve slovnice o obeh obrazilih (-en in -ski) izvemo, da pri tvorjenju izpeljank iz samostalnikov obe izražata snovnost oz. povezanost s tem, kar izraža samostalnik.

Ker sta izraza glede na priročnike torej izmenljiva, moramo pogledati, ali je morda med njima razlika v rabi. Glede na podatke iz korpusa pisne standardne slovenščine Gigafida 2.0 v resnici obstaja zgolj oblika zavodski, saj je v rabi skoraj 40-krat pogostejša kot zavoden, ki se hkrati v celotnem korpusu pojavi zgolj devetkrat – ampak, zanimivo, trikrat od tega v zvezi zavodni svet. Zavodski svetovi so zgolj štirje.

Pri slovenščini v Italiji (korpus Primorskega dnevnika), dobimo nekoliko drugačno sliko, saj je tako zavodskih kot tudi zavodnih svetov bistveno več, kar nam daje vedeti, da je zveza prisotna zgolj v slovenskem šolstvu v Italiji. V korpusu se pridevnik zavodski pojavi 653-krat, od tega 261-krat v zvezi zavodski svet, medtem ko se zavodni pojavi 49-krat, od tega pa kar 46-krat v zvezi zavodni svet. To pomeni, da je tudi v korpusu slovenščine v Italiji oblika zavodski bistveno pogostejša, obenem pa tudi tu oblika zavodni zunaj zveze zavodni svet malodane ne obstaja. Na podlagi pogostnosti bi torej lahko priporočili zvezo zavodski svet, zlasti zato, ker termin (še) ni bil standardiziran.

Ob tem smo se vprašali, ali gre pri izbiri obrazila -en(ni)/-ski za pogosto težavo v slovenščini. Ob ponovnem pogledu v oba korpusa, nas je tako zanimalo, ali je več tovrstnih pridevnikov, zlasti izpeljanih iz samostalnika, pri katerih bi raba omahovala med dvema oblikama. Povsem podobnih primerov skorajda ni, obstaja pa peščica primerov, pri katerih se raba med obraziloma vendarle razhaja. Taki izrazi so denimo negospodarski/negospodaren, mirnodobski/mirnodoben, odločevalen/odločevalski, upravljalen/upravljalski, intriganten/intrigantski, osojen/osojski, napovedovalen/napovedovalski, čarodejen/čarodejski, nadzemen/nadzemski, invaliden/invalidski, enoprostoren/enoprostorski in suhozemen/suhozemski.

Tovrstnih primerov, kjer bi bil pomen pri obeh oblikah povsem prekriven, je torej bolj malo – negospodaren denimo res ne pomeni isto kot negospodarski, intrigantski je bistveno huje kot intriganten, osojski pa je bolj kot na sonce vezan na Osojane. Pomensko podobni primeri pa so denimo suhozemen/suhozemski, nadzemen/nadzemski, modelen/modelski, osvajalen/osvajalski in mirnodobski/mirnodoben.