Tako v gorah v Sloveniji kot v FJK več nesreč in več mrtvih

Glasen pok, podoben gromu, je bilo v nedeljo nekaj po 14. uri mogoče slišati tudi na razdalji kakih 10 kilometrov v zračni črti od planote Casera Razzo na 1800 metrih nadmorske višine v občini Sauris (Zahre) na meji z Venetom, kjer je snežni plaz zasul 29-letnega turnega smučarja Carla Notarija, ki so ga nato reševalci okoli 18. ure našli mrtvega na hribu Tiarfin pod poldrugim metrom snega. Pisec teh vrst se je namreč naključno nahajal nedaleč – sredi gozda nad krajem Lateis – od prizorišča tragedije, da je bilo nekaj narobe pa je bilo jasno že pred uradnim sporočilom o plazu, saj je tak nenavaden zvok namigoval na večji snežni plaz, širok in dolg po oceni izvedencev vsaj 100 metrov. Da pa je bila pri tem vpletena kaka oseba, je bilo razvidno iz takojšnjega prihoda helikopterja in skupine reševalcev, ki jih je obvestil Notarijev prijatelj, kateremu je snežni plaz prizanesel.

Notari je bil primerno opremljen, saj je imel s seboj plazovno oziroma lavinsko žolno, in sicer napravo za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence. Bila pa je v bistvu nemočna zaradi tako velike količine snega. Do trupla so se reševalci, teh je bilo okrog 50, ki so si med drugim zaradi pozne ure morali pomagati s svetilkami, dokopali šele po štirih urah s pomočjo sond, 29-letniku pa ni bilo več pomoči.

Opisana ni bila edina nedeljska intervencija gorskih reševalcev v FJK, saj je snežni plaz Na Žlebeh zasul pohodnika, ki so ga nato prepeljali v bolnišnico, a ni v življenjski nevarnosti, medtem ko so štirje njegovi sopohodniki bili nepoškodovani. V začetku prejšnjega tedna pa je snežni plaz na Beli peči zasul dva turna smučarja, ki se jima je uspelo rešiti.

Le detajli ali naključje torej večkrat odločajo med življenjem in smrtjo v gorah, dejstvo pa je, da število nesreč in smrti v zadnjih letih narašča, nekako vzporedno s porastom števila obiskovalcev gora. Ravno v prejšnjih dneh je Gorska reševalna služba Slovenije (GRZS) poročala o rekordnem številu smrti v slovenskih gorah v letu 2025, v katerem je umrlo 50 ljudi, od tega 15 tujih državljanov. To je najvišje število v zadnjih 20 letih vodenja statistik.

Za podobne podatke za lansko leto smo zaprosili tudi gorske reševalce iz FJK ( CNSAS), ki pa jih še nimajo na voljo v dokončni obliki. Sporočili so nam, da so reševalci v FJK lani posredovali 433-krat (leta 2024 pa 424-krat), tako da je število skorajda enako, naraslo pa je število umrlih: lani so jih zabeležili 26, leto poprej pa 20.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.