Zemljepisna imena na Tirolskem

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Spoštovani, mi manjšinci vedno raje uporabljamo manjšinska poimenovanja mest in pokrajin, npr. Bocen namesto Bolzano, Južna Tirolska namesto Gornje Poadižje itd. Zanima pa me, kako ravnati, ko ima mesto dve poimenovanji v dveh manjšinskih jezikih, na primer v nemščini in ladinščini.

Vprašanje, katero ime uporabiti – nemško, italijansko, ladinsko ali nemara celo slovensko oz. eksonim, če obstaja – se za območja, kakršno je Južna Tirolska, hitro zaplete. Na kažipotih so (pogosto, ne vedno) zapisane tri oblike, na (starih, tiskanih) zemljevidih pogosto samo dve, na Googlovih zemljevidih običajno dve (a je prikaz odvisen tudi od naših nastavitev na telefonu ali računalniku), v vsakdanjih sporazumevalnih praksah pa se poleg standardnih poimenovanj pojavljajo tudi nestandardna oz. se jeziki prepletajo.

V takih primerih moramo najprej upoštevati okoliščine. Če pišemo kak uradni dokument ali dopis, navajamo uradna poimenovanja: dvojezična in trojezična, če to predvideva statut ali pravilnik občine, sicer pa dodamo uradno zemljepisno ime ime vsaj v oklepaj:

Spoštovani gospod Bruno Wolf, župan Občine Brunico/Bruneck.

Spoštovani gospod Claudio Corrarati, župan Občine Bocen (Bolzano/Bozen).

Če so okoliščine bolj neformalne, smo lahko nekoliko bolj svobodni – kar pa seveda pomeni, da se lahko pojavi več zagat. Nikakor se ne odločamo zgolj glede na tisto, kar piše na Googlovih zemljevidih ali kar nam svetuje umetna inteligenca. V slovenščini uporabljamo slovenske oblike zemljepisnih imen, če obstajajo in če so ustaljene, tem pa lahko – glede na okoliščine – dodajamo še uradna poimenovanja. Če slovensko ime ne obstaja, je zastarelo ali neuveljavljeno, posežemo po izvirnih imenih, in sicer tako, da damo prednost avtohtonim.

Torej pri kraju St. Urlich (nem.) / Ortisei (ita.) / Urtijëi (lad.) upoštevamo izhodišče, da gre za trojezično območje, na katerem sta nemščina in ladinščina avtohtona, danes sicer manjšinska jezika. Ker je nemško poimenovanje bolj razširjeno, uporabljamo samo tega, ko mora biti sporočilo kratko in jedrnato: »Na počitnicah sem bila v St. Urlichu.« Če pa imamo kaj več prostora, dodamo (vsaj prvič v besedilu) tudi ladinsko in italijansko poimenovanje: »Vabimo vas, da se udeležite izleta v St. Urlich (Urtijëi/Ortisei).

Nekatera imena so se v slovenščini že splošno uveljavila: npr. Brixen (ital. sicer Bressanone, ladinsko Persenon), Bruneck (ita. Brunico, lad. Bornech). Za Bocen je dolgo veljalo, da se namesto slovenskega eksonima raje uporablja italijansko poimenovanje. Danes to ne velja več, saj se je slovensko ime uveljavilo (tako kot Benetke, Pariz, Pulj ...), kar pomeni, da ob njem samo izjemoma zapisujemo še nemško (Bozen) in italijansko (Bolzano) uradno ime.