Večji del sredstev za Primorski dnevnik in Novi Matajur sproščen

V Rimu so končno podpisali dekreta, ki sproščata približno 2,7 milijona evrov za Primorski dnevnik in 200 tisoč evrov za Novi Matajur. Novico je v petek sporočila predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani, ki se je v Rimu sestala s podtajnikom pri predsedstvu vlade Giovannijem Legninijem, ki je odgovoren za založništvo in izvajanje programa, in s političnim svetovalcem za založništvo in informacije Robertom Di Giovanpaolom.
V zvezi s tem je Serracchianijeva povedala, »da gre za pozitiven odgovor vlade celotni slovenski narodnostni skupnosti, ki se je bala, da bi lahko celo prišlo do zaprtja za celotno skupnost tako pomembnega instrumenta, kot je Primorski dnevnik.« V nadaljevanju sporočila je še zapisala, da podpora informacijski dejavnosti tako pomembne komponente deželne skupnosti, kot je slovenska jezikovna skupnost, ne pomeni samo konkretnega izvajanja 21. člena italijanske ustave in drugih zakonskih ukrepov temveč gre predvsem za priznanje posebnosti Furlanije-Julijske krajine in torej tudi izvajanje evropskih smernic za zaščito in razvoj narodnostnih identitet. »Ta sredstva pa so pomembna tudi zato, ker zmanjšujejo negotovost zaposlenih na obeh časopisih, ki so že pred časom pristali tudi na zmanjšanje dohodkov,« je Serracchianijeva še zapisala v sporočilu.
Vest smo z oljašanjem sprejeli tudi v redakciji, saj nam po dolgih mesecih omogoča, da lahko z nekoliko večjim optimizmom zremo v prihodnost. Ob tem pa je vsaka evforija odveč. Gre namreč za sredstva, ki bi jih morali dobiti za leti 2010 (del) in 2011 v celoti (sredstva za 2012 bi morali v skladu z dosedanjo prakso dobiti konec tega leta). Ta sredstva so bila zamrznjena zaradi preiskave finančne straže, ki se je vlekla skoraj leto in pol in v kateri niso ugotovili nobene napake oziroma kršitve zakonov.
Zdaj sproščena sredstva po zakonih 250 in 278 po izračunih uprave Primorskega dnevnika ne predstavljajo celotnega zneska, ki bi ga morali dobiti. Koliko denarja še manjka, je težko natančno izračunati, ker v upravi še niso dobili kopije dekretov. Vsekakor pa upajo, da bo vlada manjkajočo razliko izplačala do konca leta.