Slovenščina ni obvezna, toda . . .

Zdravstvena ustanova pri razpisih za zaposlitev osebja ni po zakonu dolžna sestavljati lestvic na podlagi znanja slovenščine, Dežela pa bo vseeno omogočila pripadnikom slovenske manjšine, da na delovnem mestu izkoristijo znanje slovenščine. To je srž odgovora deželne odbornice za zdravstvo Marie Sandre Telesce deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu. Predstavnik Slovenske skupnosti je obžaloval, da razpis za zaposlitev 173 bolničark in bolničarjev dejansko ni upošteval znanja slovenščine, ki je bila postavljena na raven tujih jezikov. Zaradi tega je podpredsednik deželnega sveta zahteval nov razpis, ki bi pri kandidatih izpostavljal znanje slovenščine.
Deželna odbornica pravi, da zaščitni zakon za slovensko manjšino tega ne omogoča. Pač pa razpis, ki ga omenja Gabrovec, po njenem mnenju dopušča kandidatu možnost, da za službeno mesto izberejo do največ štiri bolnišnice oziroma zdravstvene ustanove. »Mednje sodijo tudi ustanove na področju zaščite slovenske manjšine,« poudarja Telescova, ki sicer opozarja, da je bilo znanje slovenščine sestavni del omenjenega razpisa. Odbornica je prepričana, da napovedi v razpisu, ki mu Gabrovec oporeka, ter posledične razpredelnice omogočijo zaposlitev bolničarjev z znanjem slovenščine na območjih 32 občin, kjer velja zaščitni zakon. »Odgovor odbornice Telescove je zame v celoti nezadovoljiv in nesprejemljiv, ker v osnovi negira potrebno odstopanje in pogoje za rekrutiranje slovensko govorečih strokovnjakov, kakršni so npr. poklicni bolničarji,« komentira zadevo deželni svetnik Slovenske skupnosti.