Okrogla miza Kaj se dogaja v mestu?

Z odprtjem šestih fotografskih razstav in sklopom konferenc v muzeju Revoltella so se v Trstu začeli arhitekturni dnevi, ki so združeni v 2. izdajo prireditve Piazza dell’Architettura (Arhitekturni trg). Dogodek tudi letos pripravlja tržaška Zbornica arhitektov v sodelovanju s tržaško Občino in muzejem Revoltella, bistvo prireditve pa je načeti teme, ki so zanimive tako za strokovno kot širšo javnost.

Danes popoldne bo v avditoriju muzeja Revoltella potekala zelo zanimiva okrogla miza z naslovom Kaj se dogaja v mestu? - Cosa succede in città?. Na okrogli mizi bodo o sedanjosti in prihodnosti mest v naši bližini, delu mestnih uprav, privatnem kapitalu in o tem, kateri so principi in strategije trajnostnega razvoja, ki bi lahko bili pomembni tudi za nas, spregovorili strokovnjaki s področja arhitekture in menedžmenta. Podžupan Mestne občine Ljubljana, sicer pa tudi arhitekt in profesor Janez Koželj bo govoril o Ljubljani in arhitekturnih rešitvah, za katere je zaslužna sedanja uprava. Hrvaški arhitekt Saša Randić, sicer profesor na Fakulteti za arhitekturo v Splitu, bo govoril o Reki, Guido Guerzoni, profesor na Univerzi Bocconi v Milanu, pa bo predstavil projekt M9 (Mestre 900). Z gosti bo glavne izzive za razvoj poskušal analizirati zamejski arhitekt Dimitri Waltritsch, ki je tudi sodeloval pri organizaciji okrogle mize, na katero je povabil tudi dva občinska odbornika; Andreo Dapretta in Eleno Marchigiani.

Pred današnjo konferenco pa smo se z arhitektom Waltritschem pogovarjali o pomenu javnih razprav o temah, ki so pomembne za posameznika in skupnost ter o aktualnih problemih in možnih rešitvah. Naš sogovornik pa se ni mogel izogniti tudi gospodarski krizi, ki občinam zaradi stabilnostnega pakta onemogoča zadolževanje, brez katerega pa ne morejo generirati ekonomije, kar pomeni, da so občine popolnoma blokirane.


Danes boste povezovali konferenco, katere gosti bodo cenjena arhitekta iz Slovenije in s Hrvaške ter dober poznavalec menedžmenta. O čem bo tekla beseda?

To srečanje je namenjeno širši javnosti, zato smo okrogli mizi dali zelo preprost in sporočilen naslov Kaj se dogaja v mestu? Naša želja je bila, da zberemo nekaj primerov dobre regeneracije mest, pa ne “top” primerov, ampak regeneracije v mestih, ki so okoli nas. V naši neposredni bližini so Ljubljana, Reka in Benetke oz. Mestre. V okviru prireditve Arhitekturni trg nas zanima pomen mestne regeneracije, kaj se dogaja v bližnjih mestih, kaj počnejo njihove uprave in katere principe lahko uvozimo k nam. Prvi del konference bo namenjen tem temam. Drugi del pa bo ponudil okroglo mizo, na katero sta povabljena občinski odbornik za javna dela Dapretto in odbornica za urbanizem in promet Marchigiani. Želeli smo namreč, da te primere dobrih praks slišijo pristojni ljudje, ki bi te izkušnje lahko prenesli in realizirali v praksi tudi pri nas.

Spregovorili boste o različnih tematikah. Kaj pa bo njihovo ključno sporočilo?

Vsak gost bo predstavil eno mesto. Guerzoni bo govoril o regeneracij mest kot metodi za bodočnost naših mest, Koželj bo govoril o trajnostnem razvoju, Randić pa bo govoril o Reki.

Tema letošnje izdaje prireditve Arhitekturni trg je Trajnostna urbana obnova. Kaj to pravzaprav pomeni? Je strategija trajnostnega razvoja lahko uspešna?

O tej temi bomo danes govorili predvsem v drugem delu. Dejstvo je, da bomo trajnostni razvoj dosegli, če preidemo od deklaracij k dejanjem. Vsako mesto si želi trajnostni razvoj, a če ne konkretizira idej, se ne zgodi nič. Govorili bomo o mobilnosti, parkiriščih in tudi o energetskih problemih. Danes v mestih nimamo energetsko varčnih stavb. Po eni strani na številnih spomeniško zavarovanih stavbah niso dovoljeni posegi, po drugi strani pa so te stavbe energetsko zelo potratne. Ta problem bo v prihodnosti treba rešiti. Jaz si denimo želim, da bi vse stare stavbe razširili za 10-12 centimetrov, tako da bi lahko izolirali zunanje strani, s tem pa bi te stavbe postale tudi energetsko varčnejše.


Se vam to ne zdi utopična želja?

V tem trenutku je utopična, vendar pa bomo v prihodnjih letih morali spremeniti pogled na to zadevo. Menim, da je to ključno. Pred 15-imi leti smo veliko govorili o zadevah, ki so se nam takrat zdele eksotične. Danes pa se nam zdijo samoumevne in nujno potrebne za varčevanje in odgovornejše ravnanje z viri.

Kaj pa nova gradnja? Je okolju prijaznejša in varčnejša?

Absolutno. Žal pa je novograjenih stavb veliko manj kot stavb, ki so bile narejene pred petdesetimi leti ali več. Ponavljam, da je problem energetske varčnosti potrebno temeljito analizirati in prepoznati glavne rešitve. In prav o tem bomo veliko razpravljali danes. Poudaril pa bi tudi, da se bomo na konferenci dotaknili še ene pomembne teme; ekonomske teme, v sklopu katere se bomo vprašali, kako v mesto privabiti kapital in osebe, ki bi bili sposobni generirati ekonomijo.


Naslov današnje konference je Kaj se dogaja v mestu? In kaj se dogaja pri nas? Bolj malo, kajne?

V našem mestu ne vidimo sodobne arhitekture, vendar bi poudaril, da Trst dobro skrbi za staro arhitekturo. Res pa je, da gre za mesto, ki je popolnoma pozabilo na inovativnost. Naj spomnim, da je bil Trst, ko je nastal, zelo napreden, primerjal bi ga s kitajskimi “instant” mesti, ki zrastejo zelo hitro. Na preteklost gledamo z napačnega zornega kota. Dela, ki so jih naredili pred 200 leti so bila zelo napredna in sodobna. Kasneje pa so imeli vsi arhitekti veliko težav pri uveljavljanju svoje sodobnosti. Tudi Maks Fabiani je denimo pri snovanju hiše na Borznem trgu v projekt moral vključiti motive, ki jih sprva ni imel v načrtih, vendar je klonil pred takratno gradbeno komisijo. Res je, da se trenutno v Trstu ne dogaja veliko. Projekt Urban je bil eden večjih, vendar pa moramo govoriti tudi o manjših projektih in manjših posegih, s katerimi bi lahko izboljšali sedanje stanje. Menim, da bi osebje v tehničnih uradih moralo biti bolj fleksibilno pri sprejemanju inovativnih arhitekturnih rešitev, ljudje pa bi morali imeti bolj širok pogled na arhitekturo.


Kaj je danes dobra arhitektura?

To je težko vprašanje. Po mojem je dobra tista arhitektura, ki v prostor vnese življenje.


Arhitekturni dnevi v Trstu pomenijo tudi priložnost za strokovne debate. Se pri nas o teh temah dovolj debatira ali premalo?

Strokovne debate so vedno dobrodošle in zanimive, pomembno pa je, da te debate postanejo toliko nestrokovne, da privabijo širšo publiko.


Kako je danes s številom arhitekturnih projektov na področju javnih investicij? Se je zmanjšalo tudi število arhitekturnih natečajev?

Arhitekturnih natečajev je vedno manj, če pa so, se ne izpeljejo do konca. Tudi javnih del je vedno manj. Poudaril pa bi tudi, da gre vedno več gradbenih podjetij v stečaj, zaradi česar se mnoga dela ustavijo. Gospodarska kriza je močno prisotna tudi v našem sektorju.

Sanela Čoralič

Več novic na www.primorski.eu