TRST, 18. januarja 2013 - Če na ulici srečamo neznanca, ki nam nekaj ponuja, mu ne zaupamo, če pa ga srečamo na internetu, je ravno obratno: za računalniškim ekranom se človek počuti varnega, vendar je ta občutek varljiv, kajti za navideznim prijateljstvom se lahko skriva nekaj povsem drugega. Da bi mladim pomagali izogniti se pastem interneta, so si na italijanskem notranjem ministrstvu zamislili projekt Dobro je vedeti, v okviru katerega potekajo na šolah srečanja s pripadniki poštne policije. Potem ko je pobuda stekla 27. septembra lani, je prvo srečanje v letu 2013 potekalo včeraj sočasno na stotih šolah, med katerimi je bil tudi Humanistični in družbeno-ekonomski licej Antona Martina Slomška.
Z dijaki trienija liceja Slomšek in njihovimi profesorji sta se včeraj srečala inšpektor Paolo Sollatto in podčastnik Luca Penna, ki sta spregovorila o nekaterih temnih plateh svetovnega spleta in pri tem mlade posvarila, naj pazijo, kaj objavijo na internetu: zapisano namreč ostane in če se kdo zaradi zapisanih besed užali, lahko sledi tudi tožba. Ker sta govorila dijakom slovenske šole, sta Sollatto in Pinna podala primer skupine, ki je na spletni skupnosti Facebook nastala z imenom 4 sciavi in padella, katere ustanovitelj se je znašel pred sodnikom.
Ker smo že pri Facebooku, je treba biti ravno tako previdni pri sklepanju prijateljstev na tej spletni skupnosti, saj ni normalno, da ima nekdo kar tri tisoč prijateljev, sta opozorila predstavnika poštne policije. Med vsemi temi se zlahka najde kdo, ki ni ravno prijateljsko razpoložen in čaka, da objaviš kako zanimivo informacijo (npr. to, da se za teden dni odpraviš v hribe in bo hiša prazna).
Prav tako je treba biti previdni pri drugih spletnih stikih, saj je na drugi strani lahko nekdo, ki želi imeti od tebe čim več informacij. Zgovorna sta dva primera: eden se nanaša na 14-letnico, ki je pošiljala - tako Penna - kar »neverjetne« slike tistemu, ki je mislila, da je vrstnik, v resnici pa je bil odrasel moški, ki ji je od časa do časa pošiljal kako darilce, potem pa jo je zaprosil za telefonsko številko. Drug primer pa se nanaša na 16-letnika, ki se je pogovarjal z dekletom (vsaj tako je mislil), ki ga je na koncu prepričalo, naj se pred spletno kamero sleče do golega. Ko se je ponovno povezal, na drugi strani ni bilo več dekleta, ampak bradat moški, ki je zahteval osemsto evrov ter grozil, da bo v nasprotnem primeru objavil posnetek.
Pozorni je treba biti tudi v slučaju kupovanja preko spleta ter kopiranja glasbenih in video posnetkov, saj se tu lahko kršijo avtorske pravice, obstaja pa tudi nevarnost, da namesto skladbe ali normalnega filma kopiraš posnetek s pedopornografsko vsebino. V tem primeru je treba nujno obvestiti odrasle (starše oz. profesorje) in seveda policijo. Prav tako je treba paziti na lažne delovne ponudbe in sumljiva sporočila, ki pridejo po elektronski pošti: če nanje odgovorimo oz. kliknemo na objavljen link, lahko naš računalnik pride pod nadzor neznanca, ki se ga poslužuje za nečedne posle, policija pa se na koncu pojavi na našem domu. Zato ne odgovarjajmo na sumljiva sporočila, prav tako ne pustimo, da sta naš računalnik oz. pametni telefon predolgo nenadzorovano povezana z medmrežjem, skušajmo večkrat posodobiti protivirusne programe in od časa do časa zamenjajmo vstopno geslo, na Facebooku pa potrdimo prijateljstvo samo poznanim osebam (sorodnikom, prijateljem idr.).
Pripadniki poštne policije se bodo na licej Slomšek vrnili 1. februarja, ko bodo predavali tudi dijakom bienija. Dijake namreč tematika zelo zanima, po besedah referenta prof. Elie Bastjančiča (slednji je pred dvema letoma sodeloval pri podobni zanimivi izkušnji na Liceju Franceta Prešerna) so tudi izrazili željo po nadaljnjih srečanjih s policijo oz. finančno stražo, ki bi jih seznanili s tem, kar jih čaka v zunanjem svetu. (iž)
Več novic na www.primorski.eu