Skok v polpreteklost s pogledom uprtim v bližnji vstop Hrvaške v EU

Zapolniti vrzel, ki obstaja v nepoznavanju sodobne zgodovine Istre prek raziskave, ki analizira polpreteklost polotoka na osnovi pomembnih ekonomskih spremenljivk in hkrati nuditi tržaškim javnim upraviteljem strokovno pomoč in znanje za vzpostavitev novega odnosa z istrskim zaledjem po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Te cilje so zasledovali pri krožku Istria z izdajo publikacije Istria Europa-Economia e Storia di una regione periferica, ki so jo v torek predstavili v tržaški dvorani Tessitori. Na srečanju, ki ga je v imenu združenja Dialoghi europei vodil Giorgio Rossetti, je tekla beseda tako o specifikah te zgodovine kot o načrtovanju skupne prihodnosti znotraj EU.

Knjiga, kateri je predgovor napisal Livio Dorigo, je sestavljena iz dveh delov: v prvem zgodovinar Giulio Mellinato prikazuje »izredno obrobnost« Istre in njeno gospodarsko stvarnost v obdobju 1891-1943, v drugem pa politolog Biagio Mannino na osnovi intervjujev z 11 tržaškimi javnimi upravitelji spregovori o možnostih bodočega ekonomskega in drugačnega sodelovanja po odpravi mej. Na predstavitvi so večkrat poudarili, da bi moral Trst in torej dežela FJK, v sklopu jadransko-jonske evroregije, iskati povezavo s Primorsko in Istro, s svojim naravnim zaledjem, in se ne združevati z veliko močnejšimi italijanskimi severnimi deželami.

V zgodovinskem eseju avtor piše o periferni Istri tako za časa Avstro-Ogrske in »v še večji meri« pod fašizmom, ki je videl v tam živečih slovanskih prebivalcih »pritepence.« Istrske vodilne elite so označevale izkoriščanje, parazitstvo in prepričanje v svojo neutemeljeno večvrednost, kar naj bi izhajalo iz zapoznelega nacionalizma, ki je bil ekstremističnega tipa. Ta paradigma je na polotok prišla z Benetkami, ki so ustvarile miselnost o superiornosti mest nad podeželjem, ki je bilo zgolj kraj eksploatacije (les, kamen in delovna sila). Med staro Avstrijo in Italijo je bila razlika v tem, da se je prva odločila za policentričen razvoj polotoka, medtem ko je fašizem dejansko vso oblast koncentriral v Pulju. S tega vidika ponuja publikacija bralcu zanimive podatke, ki jih je avtor odkril v arhivih italijanskih bank in davčne uprave: pod fašizmom so se v puljski pokrajini podvojili davki na zemljišča in ljudje so morali, tako kot na Reki, plačevati najvišjo ceno v Italiji za plin; kmetijske površine so imele zaradi visokih davkov nizek donos - polovičnega od kmetov v Venetu. Te družbene razmere so še kako vplivale na dejstvo, da se je druga svetovna vojna razplamtela z vso silo (požgane vasi, represalije, pazinska fojba) v Istri.

O vsebini knjige sta na srečanju temeljito spregovorila Pierluigi Sabatti in William Starc. Prvi verjame v to, da bo vstop Hrvaške v EU pripomogel k postopni odpravi psiholoških pregrad v severnojadranskem prostoru ob spoštovanju različnih zgodovinskih spominov. Knjiga pripomore k boljšemu poznavanju preteklosti, kar je vselej koristno. Drugi je menil, da bi se veljalo vprašati, v kolikšni meri je k povojnemu eksodusu botrovalo to, kar se je na gospodarskem področju zgodilo med obema vojnama v Istri. Beseda je tekla tudi o odnosu, ki naj ga Trst vzpostavil s svojimi sosedi. Javni upravitelji bi morali biti pogumnejši in izpeljati več čezmejnih projektov, kot so jih doslej. Dorigo je menil, da morajo biti ljudje protagonisti globalizacije, ki vse spreminja. Istra je kot hrast s tremi koreninami: hrvaško, slovensko in istro-beneško: če ne goji vseh treh, zamre. Glavna zasluga publikacije je nemara dejstvo, da se loteva obravnave kompleksnih problematik večetničnega prostora na način, ki ne poenostavlja, kot se je to dogajalo v preteklosti. Delo, ki ni na prodaj v knjigarnah, bo kmalu na voljo na spletnem portalu krožka Istria. (Mch)

Več novic na www.primorski.eu