Beppe Grillo čriček ali dejansko le lisica?

O Beppeju Grillu, presenečenju na parlamentarnih volitvah in slovenskih volivcih, je tekla beseda na okrogli mizi, ki jo je priredilo Društvo slovenskih izobražencev in pri kateri so sodelovali župan Občine Repentabor Marko Pisani ter deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec. Uvodno je vsak podal analizo volitev iz svojega zornega kota, glavni imenovalec slednje je bil seveda Grillo, voditelj Gibanja petih zvezd, ki je požel tudi lepo število slovenskih glasov pri nas.

Omenjena stranka je nastala iz nezadovoljstva in jeze. Kot je dejal Pisani, si je Grillo zastavil prvo vprašanje: »In zdaj?« To seveda kaže na neorganiziranost gibanja, kar ima po svoje tako pozitivne, kot negativne plati. Med prve prišteva Pisani predvsem dejstvo, da je to gibanje močno streslo italijansko politično sceno, kar je bilo povsem potrebno. Negativno plat pa predstavlja prav to nedozorelo in nestrukturirano gibanje.

Grillo je izrabil medije, ki jih drugi niso uporabili. Posluževal se je direktnega stika z ljudmi in je premeteno uporabljal spletne strani. Repentabrski župan je tudi mnenja, da je Grillo zmagal, ker je leva sredina naredil napako, saj ni zaznala pulza javnosti in sprememb, ki so si jih želeli ljudje. Italijanski volivci so, če seštejemo glasove Grilla in Silvia Berlusconija, volili proti Evropi, saj niso gledali programov in so glasovi bili le izraz protesta ter globokega nezadovoljstva.

Kocijančič je najprej izpostavil Grillovo strategijo, saj je zavračal televizijo in je prav zaradi tega polnil časopisne strani. Poleg tega je atipično to, da tako karizmatična osebnost polni trge, a katerikoli pobuda Gibanja petih zvezd, na kateri ni Grilla, ni tako odmevna, kot je z njegovo prisotnostjo. Popularnost izrablja sebi v prid, prav tako se noče povezati z nobeno drugo stranko, ker si želi, da bi se spet šlo na volitve, na katerih bi dobil štirideset odstotkov glasov.

Kocijančič je izpostavil dejstvo, da leva sredina ni izgubila toliko zaradi neprepričljivosti Pier Luigija Bersanija, kolikor zaradi javnomnenjskih raziskav, ki so jih izvedli še ko je Mario Monti prisegal, da ne bo kandidiral na parlamentarnih volitvah. Grillo je zanimiv ne toliko kot politični, temveč predvsem kot sociološki fenomen.

»Fascinantno je poslušati človeka, ki nasilno udriha počez. Govori proti privilegijem politikov in o brezposelnosti, kupuje in spodbuja to, kar ljudje hočejo slišati. Je pravo nasprotje Ostržkovega črička, ki je nastopal mirno. Grillo je bolj podoben lisici«, je bil mnenja Gabrovec. Vsi so že zaupali Berlusconiju in verjeli levici, Grillo pa je fenomen, ki že kaže znake šibkosti.

Dejstvo je, da je Grillo žel več uspeha med mlajšo publiko, saj je slednja bolj revolucionarno usmerjena, pa tudi posluževal se je samo enega medija, interneta, za katerega je znano, da ga ekskluzivno uporabljajo mladi, je poudaril še Gabrovec. Ljudi, ne glede na zemljepisno pripadnost, Grillo stalno nagovarja, da je lahko vsakdo koristen, upošteva njihova mnenja in s svojim gibanjem dokazuje, da lahko politično deluješ tudi brez sedeža in propagande. Okrogla miza je potekala v luči debate in tolmačenja volilnih izidov v posameznih slovenskih občinah, prevladala je zaskrbljenosti nad prihodnostjo italijanske politične scene (met).

Več novic na www.primorski.eu