V Špetru naj ne bi bilo ovir, spomladi denar iz zaščitnega zakona

Člani paritetnega odbora so večji del včerajšnje seje posvetili določanju kriterijev, po katerih bo Dežela FJK delila finančna sredstva za rabo slovenskega jezika v javnih upravah (po 8. členu zaščitnega zakona iz leta 2001). Včeraj pa je bil govor tudi o šolstvu. Deželne šolske ravnateljice Daniele Beltrame, ki naj bi odgovarjala na vprašanja o zapletih z uvedbo dvojezičnega šolstva v Terski dolini, ni bilo, deželni odbornik Elio De Anna pa je govoril o postopku za obnovo poslopja dvojezične šole v Špetru. Po njegovem mnenju ovir ne bi smelo biti, čeprav je špetrski župan drugačnega mnenja. De Anna je tudi prepričan, da bodo slovenske ustanove prejele sredstva iz 16. člena zaščitnega zakona še pred iztekom mandata sedanje deželne vlade. Ob tem je predlagal, da bi v stalno omizje za slovensko manjšino vključili še deželne svetnike.

Osmi člen zaščitnega zakona obravnava rabo slovenskega jezika v javnih upravah. Le-tem namenja finančna sredstva na osnovi posameznih projektov, »kar je po eni strani dobro, po drugi pa ne zagotavlja kontinuitete,« meni predsednica paritetnega odbora Jole Namor. Zakon določa tudi vsakoletni znesek za javne uprave - skoraj 2,4 milijona evrov. Včeraj so člani paritetnega odbora določili prioritetna področja in torej kriterije, po katerih naj se ta sredstva razdelijo. Na prvem mestu so projekti v zvezi z jezikovnimi okenci, na drugem in tretjem pa prevajanje uradnih dokumentov in tolmačenje na sejah izvoljenih organov. Po vrsti sledijo: izobraževanje uslužbencev jezikovnih uradov oz. izpostav (odbor se ogreva za začetniške in izpopolnjevalne tečaje z izpitom in zaključnim potrdilom), dvojezični napisi, spletne strani v slovenščini, institucionalne objave v medijih in sodelovanje z znanstvenimi osebki. Nove kriterije naj bi upoštevali že v prihodnjem razpisu, ki bo objavljen aprila letos, je po seji povedala Jole Namor.

Sredstev, ki jih država namenja javnim upravam za izvajanje 8. člena zaščitnega zakona, v resnici niso nikoli izčrpali, saj je povpraševanje vsako leto preskromno. Poleg tega pa ocenjevalci zavrnejo prošnje, ki niso v skladu s cilji zaščitnega zakona: poročali smo o prošnjah za financiranje pleskanja in popravil v javnih objektih, lani pa so recimo zavrnili tudi prošnjo, povezano z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje - EZTS. Neizkoriščena sredstva ostanejo v Rimu in zaenkrat jih ni bilo mogoče preusmeriti v druge sklope zaščitnega zakona.

Špetrska dvojezična šola je zaradi težav s statiko že natanko tri leta prazna, postopek za njeno obnovo pa je ustavljen. Država je šoli že zdavnaj namenila sredstva, razpisa za dodelitev del pa še ni bilo, ker špetrski župan Tiziano Manzini ni odobril načrta. Sklicuje se na zakon o stabilizaciji javnih financ, ki naj bi oviral izvedbo načrta. Pred kratkim je bila v Špetru simbolna protestna akcija, De Anna pa je včeraj prejel tudi pismo staršev špetrskih učencev. Odbornik meni, da omenjeni načrt ne bi smel spadati pod okrilje zakona o stabilizaciji javnih financ in da bi ga župan torej lahko odobril. Namorjeva je dejala, da »župan nosi odgovornost v zapletenem postopku, pravih ovir pa očitno ne bi smelo biti«.

De Anna je napovedal, da bo država izplačala letošnje prispevke za slovensko manjšino še pred iztekom mandata sedanje deželne vlade. Skupni znesek je 7,6 milijona evrov, večji del tega (5,3 milijona) pričakujejo slovenske ustanove. Po njegovi oceni je to dokaz, da stalno omizje za slovensko manjšino v Rimu dobro deluje, predlagal pa je, da bi se ga v prihodnje udeleževali tudi deželni svetniki.

Deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame je pisno opravičila svojo odsotnost, paritetni odbor pa jo bo v prihodnje spet povabil. (af)

Več novic na www.primorski.eu