Unikatno bogastvo, rešitve pa nima nihče

Kdor je vsaj enkrat v življenju prestopil prag Odseka za zgodovino in etnologijo pri Narodni in študijski knjižnici, ve, kaj se skriva za njegovimi zidovi. Kdor se je vsaj enkrat v življenju posvetil odkrivanju kakega poglavja naše polpretekle zgodovine, preprosto ni mogel obiti natrpanih prostorov v Petronijevi ulici. Tam lahko namreč najdeš vsemogoče: od lesenih smuči, na katerih je nekoč stal Pino Tomažič, do kartoteke vseh priimkov, ki jih je na Tržaškem poitalijančil fašizem, od fototeke Primorskega dnevnika do raznoraznega gradiva o Narodnoosvobodilnem boju, od številnih zapuščin znanih Slovencev (od Romana Pahorja do Ubalda Vrabca) do arhivov največjih manjšinskih organizacij.

Že bežen pogled spletne strani Narodne in študijske knjižnice, na kateri je najti tudi opis arhivske zbirke njenega Odseka za zgodovino in etnologijo, je dovolj zgovoren: bogastvo, ki mu daleč naokrog ni enakega. A tudi bogastvo, ki je, upamo začasno, javnosti nedostopno. Kot smo poročali v sobotni izdaji Primorskega dnevnika, je bil upravni svet NŠK prisiljen zapreti zgodovinski odsek, saj prostori ne ustrezajo protipožarnim pogojem. Številni zgodovinarji in raziskovalci so v preteklih mesecih, potem ko sta morala dva njegova uslužbenca v dopolnilno blagajno, že izrazili zaskrbljenost nad usodo zgodovinskega odseka. Včeraj so se oglasile borčevske organizacije (VZPI-ANPI, ANED, ANPPIA), ki se od nekdaj poslužujejo bogatega arhiva odseka. Pismo je predsednici upravnega sveta Martini Strain poslal tudi Sklad Bubnič-Magajna; odsek hrani namreč večino fotografij, ki jih je v svoji bogati karieri posnel nepozabni Mario Magajna, ter dragoceno gradivo o Rižarni, ki ga je zbral Albin Bubnič.

NŠK je kot znano včlanjena v obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji, zato smo njena predsednika vprašali, kakšne ukrepe nameravata sprejeti. Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) sta se strinjala, da hranijo na odseku unikatno bogastvo, ki ga je treba zaščititi. Štoka je prepričan, da se odseku ne smemo odpovedati, po drugi strani pa nam nelahki časi narekujejo previdnost in skrb (najbolj ga vsekakor skrbijo delovna mesta).
Pavšič je napovedal, da se bosta predsednika v prihodnjih dneh sestala s predsednico NŠK, da bi slišala predloge upraviteljev. Po njegovem mnenju bi bilo treba za NŠK poiskati celovito rešitev, »v kakšni obliki pa najbolje vedo oni sami«. Knjižnica v Ul. sv. Frančiška se, kot znano, že dalj časa sooča s prostorsko stisko, dokumentacije o tem, ali njeni prostori ustrezajo varnostnim predpisom, pa upravitelji niso še prejeli.

Poljanka Dolhar

Več novic na www.primorski.eu