Boris Paternu o Kravosovi poeziji

V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bo v četrtek, 11. aprila, ob 18. uri večer posvečen pesniku Marku Kravosu ob njegovi 70-letnici. Večer sodi v program 23. Primorskih slovenističnih dnevov, ki bodo na Opčinah prav od četrtka do sobote, 13. aprila. Za to priložnost je Boris Paternu napisal kratek esej, ki ga objavljamo.

Pesnik Milan Jesih je nekje zapisal, da sta poezija in humor iz istega jajca. V tej trditvi je nekaj modrosti, skozi katero bi se dalo vstopiti v pesništvo Marka Kravosa. Že dolgo pišemo in ponavljamo, da je Kravos poet, ki je tradicionalni slovenski pesniški žalosti zavil vrat in jo postavil na noge s svojim smehom in pametno ravnodušnostjo tržaškega Mediteranca.
Je nekaj resnice na tem, vendar ni cela in drži se je še nekaj drugega in drugačnega. Povedano preprosto, to je humor, ki ni sam po sebi, ampak je prigaran. Prigaran zato, ker so zadaj tudi zelo nehumorne izkušnje, če jih znamo prebrati. Izkušnje sodobnega tenkočutnega intelektualca in poeta, pa še tržaškega Slovenca zraven, ki ve, kje smo in kaj smo in kako smo vsak dan v sebi spodrezani in negotovi. Vseeno, če smo tostran ali onstran meje ali kjerkoli v svetu.

V resnici je duhovni zemljevid Kravosovega pesniškega pričevanja o svetu razklan, gibljiv v vse smeri in do kraja vznemirjen. Njegova posebnost je, da se ta sodobna notranja drama ne izteka v kakšen elegizem, temveč v kljubovalno radoživost in če se da v samozavesten, ravnodušen smeh. Skratka –poet, ki izgublja tako kot drugi, a s to razliko, da zna izgubljati. Pesem Ponirek, nastala sredi osemdesetih let, se še zmeraj zdi zelo povedna vizitka v celoten kozmos njegove poezije. V kozmos, ki na poseben način vsebuje izjemno širino v dojemanju življenja.
V najnovejši dvojezični zbirki Sol na jezik, 2013 (Sale sulla lingua), se Kravosova poezija radikalizira. In sicer v obeh svojih vsebinskih polih. Tako v človekovi notranji destabilizaciji, se pravi iztrganosti iz vsega trdnega, varnega, skupnega in svetega. Kot v nasprotnem polu: v volji po ohranitvi prvinske pokončnosti, zasajene v moč in prostost lastne narave.
Tako se zdaj Kravosovo pesnjnje bolj kot kdajkoli prej zbere ob navzkrižju, pravzaprav kontrapunktu dveh tem: smrti in ljubezni. Vendar drugače kot pri Gradniku. Ljubezni daje izjemno, odrešilno, katarzično moč. Seveda ljubezni, ki nima ob sebi metafizičnega zaledja, temveč je prvinski erotizem v svoji popolni spontanosti. Ki je tak, da lahko verjamemo v njegovo kemijo, če uporabimo Ecov izraz.

In vendar Kravosov erotizem ni duhovno prazen ali nihilističen. Ni odprt kakšnemu nizkemu branju. Je vera v čudežnost in srce ljubezenskega nagona. Posreči se mu, da besedo “srce” znova vkomponira v sodobno liriko in to prav nič sentimentalno. Zbirka nosi naslov po pesmi Sol na jezik, ki je središčna pesem knjige. Pove nam, da je sol življenja ljubezen in njena moč brez konca: “sol še bližnji smrti podeli // okus po ljubezni”.
Toda Kravosovo prebijanje z roba sodobne človekove ogroženosti in praznine ne poteka samo v tematskem območju. Poteka tudi v jeziku. Kravosove jezikovne zmožnosti je dosedanja kritika prezrla. Priznati mu bo treba, da so velike in zelo razvite. To je jezik, ki je nenavadno okreten in živ. Naravno se giblje na vseh ravninah izražanja. Od čisto prozaične govorne peš-hoje do skrajne poetične imaginacije in fantastike, pa od izrazitega intelektualizma do ljudskega jezika in narečne barvitosti Skratka, slogovni pluralizem je prvo jezikovno znamenje njegovega pesnjenja. Zasidranega v modernost in tradicijo hkrati. V najnovejši zbirki se močneje kot prej in bolj načrtno veže na tradicijo, h koreninam stare govorice. Svoje sodobno izrazje pa pripenja na jezikovno topiko klasike in ljudske tradicije. Celi sklopi frazemov kažejo žlahtno minulost. Pa tudi v skrivne strani lokalnega izrazja. Toda to ni postmodernizem običajne vrste, je tak, ki tradicije ne razdira, temveč znova oživlja.

Jubilejni sklep? Marko Kravos tudi v svoji zreli, sedanji poeziji, zna biti prepričljivo mlad, naj tak ostane še naprej.

H Kravosovemu pesniškemu večeru na Opčinah, dne 11. aprila 2013


Več novic na www.primorski.eu