Pevski zbori počastili maestra Adija Daneva

Kozarec vina na mizi in morska pokrajina v ozadju, ob mizi pa dirigent Adi Danev; ta portret je v soboto visel zraven odra Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini in je s to sproščeno podobo ponazarjal prijateljski značaj zaključnega koncerta sezone, s katerim so društveni zbori praznovali 80. rojstni dan zborovodje in skladatelja. Njegova dela so bila vezna nit programa, ki je bil tako bogat in izvajalsko zahteven, da je društvena dvorana zgledala premajhna ne samo za številno publiko, a tudi za vsebine koncerta.
V Nabrežini je zborovska kultura zelo živa, kot so zgovorno dokazale vse generacije domačih pevcev. Mladinski zbor je v štirih letih početvoril število članov; njihov odnos do zborovodje Mirka Ferlana je zrcalo resnega dela, ki jim omogoča, da se zbrano in natančno lotijo zahtevnega programa. Zbor je čisto in ubrano zapel Danevovo živalsko Tekmo, neobičajna izbira Purcellovega dueta Sound the trumpet pa je zaradi obvladanja baročno okrašenih linij izzvala navdušen vzklik slavljenca, ki je iz prve vrste, glasno pohvalil tudi izvedbe dekliškega zbora Kraški slavček. Ambiciozna skupina, ki jo prizadevno vodi Petra Grassi, je tudi tokrat potrdila potencial zavestnih pevk, čeprav jih iskanje izenačenega zvoka privede včasih do izumetničenega izraza, velika energija pa vpliva na njegovo obvladanje.
Med nastopajočimi skupinami je mešani zbor Igo Gruden imel najbolj neposredno povezavo s slavljencem, ki je bil pet let njegov zborovodja. Danev piše o tem zboru tudi v svoji knjigi Belkanto ali sla po petju, v kateri pripoveduje, da ga je vabilo zbora prebudilo iz sladke otopelosti upokojitve, delo z njim pa je predstavljalo njegov prvi stik s petjem zamejskega amaterskega zbora. Tudi za pevce je bila ta prva izkušnja pod taktirko profesionalca, ki je pred tem vodil izključno poklicne zbore v največjih svetovnih gledališčih; medsebojno spoznavanje in prilagajanje novim zahtevam je bilo v obeh primerih naporna izkušnja, ki pa se je obrestovala na pevskem in človeškem področju, saj se vsi pevci z veseljem spominjajo ne samo napredkov, a tudi mnogih družabnih trenutkov, ki so sledili vajam. Zato so se s posebnim občutkom potrudili za dobre izvedbe monografskega programa, ki so ga na sobotnem koncertu izvedli pod vodstvom Janka Bana. Uglasbitve besedil Iga Grudna, priredbe ljudskih in avtorskih skladb, so bile najbolj zgovoren dokaz, da je Danevove skladbe nemogoče izvajati »avtomatično« ali pasivno, ker so polne različnih zahtev. Izvedba sporeda je bila zahteven izziv, kjer sta se na pol poti srečala izkušnja vsakega pevca in znanje zborovodje.
Vsi zbori so se na koncu združili za izvedbo kantate Razpršeno cvetje po besedilu Aleksija Pregarca, ki je s svojo rapsodijo stilov prevzela pevce in publiko. Val zborovske energije sta profesionalno podprli pianistka Beatrice Zonta in flavtistka Tamara Tretjak.
Jožica Forčič je povezovala večer z bogatim veznim tekstom, ki je obsegal tudi odlomke iz dirigentove knjige kot tudi iz intervjuja o kantati, več o sebi in o svojih pogledih pa je z veseljem povedal sam slavljenec, ko je na koncu stopil na oder s predsednico društva Marizo Škerk za zahvale in pozdrave. Ob pohvali za vzorno izveden večer, je Danev izkoristil priložnost, da je povedal svoje mnenje o položaju zborovstva pri nas, kjer je velik potencial razpršen, medtem ko bi bilo po njegovem mnenju prav motivirati dobre pevce s honorarjem, na primer z ustanovitvijo sklada za podporo profesionalnemu zboru. Prav tako potrebujemo bolj kultivirano publiko, ki jo je treba vzgajati, da se ne bi zlahka zadovoljila s ponavljanjem zborovskih obredov.
Občinska odbornica za kulturo Marija Brecelj je s svojim voščilom govorila predvsem kot dolgoletna zborovska pevka in je priznala, da je z delom v okviru priložnostnega koncertnega projekta pod vodstvom Adija Daneva odkrila nove razsežnosti zborovskega petja. Za konec mu je Janko Ban poveril dirigentsko palico, da je lahko vodil združene zbore pri izvedbi dela iz kantate. Koncert je spremljala razstava duhovitih vinjet iz dnevnika Maestra, ki že štirideset let piše in riše o svojih življenjskih in poklicnih izkušnjah ter s tem, tudi na izven glasbenem področju, a v zasebni sferi, razvija svojo večstransko nadarjenost.

Rossana Paliaga

Več novic na www.primorski.eu