Težave z divjimi prašiči v ospredju pogovorov

V četrtek so se predstavniki Kmečke zveze, ki jih je vodil podpredsednik Andrej Bole (prisotna sta bila tudi pokrajinski tajnik Erik Masten in deželni tajnik Edi Bukavec), na sedežu Tržaške pokrajine srečali s podpredsednikom in odbornikom za kmetijstvo te ustanove Igorjem Dolencem, da bi proučili pereče probleme, ki so v neposredni pristojnosti Pokrajine. Dolenc je najprej podrobno seznanil predstavnike kmetov z delom, ki ga je njegova uprava opravila na področju upravljanja lova, s posebnim ozirom na škodo, ki jo na kmetijskih pridelkih povzroča divjad zlasti pa divji prašiči, ki po vsej deželi postajajo velik problem tudi zaradi vedno številnejših prometnih nesreč, ki jih povzročajo.

Na Tržaškem predstavljajo ščetinarji pravo naravno ujmo. Glede tega je Dolenc poudaril, da se tudi na Deželi utrjuje prepričanje, da je položaj že tako težak, da je treba divjega prašiča proglasiti za škodljivca ter na osnovi sprejetega načrta zreducirati njegovo prisotnost na nivo biološke varnosti. Z omenjenim vprašanjem je tesno vezan tudi kočljiv problem, (ne)izplačevanja pravičnih odškodnin za škodo, ki jo na kmetijskih pridelkih povzroča divjad in ki ga KZ stalno in odločno postavlja pristojnim oblastem. S tem v zvezi so prisotni pokrajinski funkcionariji Pierpaolo Ola, Silvana Sparpaglione in Fulvio Afattati pojasnili, da so končno uspeli preučiti vse prošnje iz let 2011 in 2012, ki bodo izplačane v prvih mesecih prihodnjega leta v višini od 50 do 80%. Ostala sredstva sklada za odškodnine pa bodo uporabljena za kritje škode v letošnjem letu. Pri tem so opozorili na dejstvo, da je bilo vloženih zelo malo prošenj za preventivo ter da ostaja zato še približno 20.000 evrov v skladu, ki krije do 80% stroškov za nakup sredstev, kot so mreže za ograje, električni pastirji in drugi pripomočki. Pozvali so zato predstavnike KZ, naj zainteresirane kmetovalce pozovejo, da izkoristijo možnost preventivne zaščit.

Dolenc je prisotne tudi seznanil, da obstajajo na deželni ravni prizadevanja za izplačevanja odškodnin na osnovi evropskega normativa »de minimis«, ki določa, da t.i. državna pomoč v kmetijstvu ne sme presegati 3.500€ na kmetijo v dobi treh let. KZ meni, da je vnašanje tega evropskega normativa kot kriterija za izplačevanje odškodnin za kritje škode po divjadi krivično in tudi nezakonito. Organi zveze so zato sklenili, da če deželna uprava ne bo spremenila omenjenega kriterija, bo KZ prisiljena nastopiti po pravni poti v zaščito interesov svojih članov.

V nadaljevanju so predstavniki KZ izpostavili problem upravljalnih načrtov za območja Natura 2000, ki zajemajo več kot 2/3 celotnega kraškega prostora in s strogimi omejevalnimi normami ne dopuščajo normalnega razvoja tradicionalnih dejavnosti in tam živeče skupnosti. KZ predlaga pokrajinski upravi naj prevzame koordinacijo zainteresiranih dejavnikov na teritoriju za morebitni skupni nastop pri deželni upravi, ki naj na osnovi strokovnih izhodišč nakaže potrebne spremembe in izboljšave, da bi omenjeni načrti lahko zares postali dodana vrednost za Kras in kraševce. Pri tem je za KZ tudi zelo važno, da Dežela nadaljuje z izvajanjem znanega Protokola o soglasju za uresničitev medregijskega zaščitenega območja za vina »Prosecco DOC« in naj v prvi vrsti poskrbi, za financiranje razvojnega načrta za tržaško kmetijstvo (t.i. Masterplan), ki mora dobiti svojo postavko v deželnem finančnem zakonu za prihodnje leto.

eb

Več novic na www.primorski.eu