Spomin na junake naj bo svarilo pred sovraštvom

Kljub prijaznemu, skoraj pomladnemu nedeljskemu soncu, je spomeniški prostor na openskem strelišču deloval neprijazno in turobno, kot običajno. Vtisa neme bolesti in grozeče utesnjenosti ni uspel odpraviti živžav številnih obiskovalcev, ki so se, kot vsako leto, prišli poklonit spominu junakov, ki jih je fašistično sodišče pred 72 leti obsodilo na smrt, vod črnosrajčnikov pa usmrtil v meglenem jutru tistega 15. decembra 1941. In ni ju uspela odpraviti ne vrsta postrojenih živobarvnih praporov in zastav s konicami, ki so se lesketale v soncu, ne razkošno cvetje, ki so ga pred spomenik položile številne organizacije, ne mladi obrazi tabornikov na častni straži pred spomenikom, skupaj s starejšimi obrazi partizanov s titovko na glavi. Žalostinka Žrtvam, ki jo je medtem pel domači moški pevski zbor Tabor pod vodstvom Davida Žerjala, je za trenutek še podčrtala občutek tesnobe, ki ga v človeku vzbudi spomin na puškine strele, ki so utrnili pet mladih življenj.

Letošnja spominska svečanost, ki jo prirejajo borčevske organizacije VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA, je sicer potekala po ustaljeni navadi. Vendar je imela tokrat neko posebno značilnost. Potekala je namreč v novem upanju, da bo zadnja po 72 letih, ki je potekala znotraj zaklenjenega še vedno aktivnega strelišča. Po nedavnih zagotovilih pristojnih oblasti naj bi spomeniški prostor čim prej ločili od strelskih okopov in uredili avtonomen dostop do spomenika. To upanje je prevevalo posege vseh govorcev.

Pred slavnostnimi posegi je številno publiko, med katero so bili tudi svojci padlih junakov, nekateri predstavniki krajevnih občinskih in pokrajinskih oblasti, predstavniki raznih organizacij in strank ter zlasti številni predstavniki borčevskih organizacij iz Slovenije ter društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, nagovoril mladi tabornik Erik Piccini, ki je ob napovedovanju sporeda med drugim poudaril, da »spomeniki niso le hranilci hvaležnega spomina na padle, temveč so tudi svarilo pred nasiljem in sovraštvom, ki še vedno vladata v svetu, ter so nauk o vrednotah, ki so nam jih zapustili padli junaki in v katere želimo mladi verjeti: mir, svoboda, bratstvo, enakopravnost, sožitje in strpnost.«

Nato je v italijanskem jeziku spregovorila zgodovinarka Alessandra Kersevan, v slovenščini pa predsednik društva TIGR za Primorsko Marjan Bevk. Oba sta zelo občuteno obnovila zgodovinsko dogajanje pred 72 leti ter podčrtala njihovo aktualnost v današnjem času. Kersevanova je posebej opozorila na pojave neofašizma in na potvarjanje zgodovinskih dejstev, Bevk pa je zlasti poudaril dejstvo, da so pod fašističnimi streli padli štirje tigrovci in en komunist, toda pomembno je to, da je bilo tedaj »ustreljenih pet primorskih rodoljubov, pet slovenskih fantov, ki jim je ‘braniti dom očetov in jezik materinski’ bilo vodilo nad vsako politično in cerkveno manipulacijo; zato so lahko delovali skupaj in zato je prišla svoboda.«

Spominska svečanost se je po prav tako ustaljeni praksi nadaljevala v dvorani Prosvetnega doma, kjer je bila že nekaj dni prej postavljena fotografska razstava Jožice Zafred Utrinki primorske himne, ki bo na ogled do 20. decembra. Razstavo je dopolnjevalo tudi predvajanje istoimenskega filma, ki ga je predstavil njegov scenarist Jadran Sterle in ki zelo nazorno in doživeto pripoveduje o nastanku primorske himne ter o njenem pomenu za ljudi na obeh straneh nekdanje meje. Še pred filmskih prikazom pa je potekala posebna slovesnost v priredbi društva TIGR. Slovesnost je na splošno presenečenje in veselje uvedel Akademski pevski zbor Vinko Vodopivec v manj številni sestavi s pesmijo Oj Doberdob. Andreja Benedetič in Klemen Breznik sta nato prebrala pretresljiva pričevanja Simona Kosa pred ustrelitvijo, nakar je potekalo nagrajevanje nekaterih zaslužnih članov društva TIGR. Pohvalo sta prejela Dušan Jež in Dejan Kozina, spominsko plaketo so podelili Lucijanu Peliconu in Bruni Olenik, posebno priznanje društva pa je prejel Akademski pevski zbor V. Vodopivec, ki je sklenil slovesnost z Vodopivčevo Bazoviško.

Celoten spored, ki ga je spremljalo številno občinstvo, je prijetno dopolnila popularna pevka Marjetka Popovski z venčkom partizanskih pesmi.

Več novic na www.primorski.eu